Lokacija splošne knjižnice

Primer umestitve Knjižnice Pobrežje Mariborske knjižnice v trgovski center

Avtorji

  • Mateja Ogrizek Mariborska knjižnica

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.68.1.6

Ključne besede:

splošne knjižnice, lokacija, dostopnost, trgovski centri, percepcija

Povzetek

Namen: V članku obravnavamo pomen in vpliv lokacije splošne knjižnice na njeno uporabo in na okolje, v katerem deluje. Raziskavo smo izpeljali kot študijo primera ob selitvi Knjižnice Pobrežje, organizacijske enote Mariborske knjižnice, na novo lokacijo, v trgovski center.

Metodologija/pristop: Za ugotavljanje vpliva na uporabo knjižnice po selitvi smo upo­rabili statistične podatke iz programskega segmenta Cobiss3/Izpisi. Z analizo vsebine polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izpeljali z vodjo knjižnice in s sedmimi poslov­nimi subjekti v trgovskem centru, pa smo ugotovili mnenje o percepciji in sprejetosti knjižnice med uporabniki ter mnenje o vplivu, ki naj bi ga imela knjižnica na poslova­nje drugih poslovnih subjektov v trgovskem centru.

Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da sta se prvi vpis članov Mariborske knjižni­ce in obisk v Knjižnici Pobrežje na novi lokaciji izrazito povečala tako na ravni enote kot v primerjavi z drugimi primerljivimi organizacijskimi enotami v mreži Mariborske knjižnice. Odzivi uporabnikov glede umestitve knjižnice v trgovski center so po mne­nju vodje knjižnice dobri, zaznava pa tudi določene pomisleke. Večina intervjuvanih predstavnikov poslovnih subjektov v trgovskem centru je mnenja, da ima umestitev knjižnice v njihovo poslovno okolje določen pozitiven poslovni vpliv in knjižnico z na­klonjenostjo sprejemajo kot poslovno sosedo.

Omejitve raziskave: Raziskava je bila izvedena v kratkem (le enajstmesečnem) obdobju po selitvi Knjižnice Pobrežje, od oktobra 2022 do avgusta 2023. Prav tako je bilo ob­dobje pred selitvijo zaznamovano s t. i. kovidnimi ukrepi, ki so vplivali na uporabo knjižnic ter poslovanje trgovinske in gostinske dejavnosti.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati pričujoče raziskave bodo lahko v pomoč pri razmišljanju o načrtnih umestitvah organizacijskih enot splošnih knjižnic v trgovske objekte.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Banjac, M. (2020). Uvod v kvalitativne metode zbiranja podatkov: opazovanje, intervju in fokusna skupina. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XI7N4N1/

Blankinship, D. G. (2005). Let’s go to the mall: thinking outside the neighborhood branch, libraries in malls make for happy partnerships and patrons. Library Journal, 130(2), 44–47.

IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 2022. (2023). International Federation of Library Associations and Institutions. https://anyflip.com/hqule/uytc/

Johnstone, L. (1999). Public libraries and shopping centres. Australasian Public Libraries and Information Services, 12(1), 25–30.

Kluke, J. (2014). The greatest good place: the role of the public library in the development of successful cities, and the relationship between public library contributions and planning policy. Toronto Metropolitan University. https://doi.org/10.32920/ryerson.14643696.v1

Kozinc, Ž. (2007). Vrata v vse čase: podobe splošnih knjižnic v Sloveniji. Modrijan.

Krmac, N. in Cencič, M. (2022). Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od ideje do podatkov. Založba Univerze na Primorskem.

Mariborska knjižnica. (2021). Strateški načrt Mariborske knjižnice 2021–2025. https://www.mb.sik.si/datoteke/Mariborska_knjiznica/Informacije_javnega_znacaja/STRATESKI_NACRT_MBK_21_25_ZADNJA_VERZIA_APRIL2022-popravljeno_oddelek%20za%20promocijo.pdf

Mariborska knjižnica. (2023). Letno poročilo 2022. https://www.mb.sik.si/datoteke/Mariborska_knjiznica/Letno%20porocilo%20MK%202022_zunanje.pdftno porocilo MK 2022_zunanje.pdf

Mišić, E. (2022). Indeksna števila in deflacioniranje [Splošno metodološko pojasnilo]. Statistični urad Republike Slovenije. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/10569/Splosno_MP_Indeksna_stevila.pdf.si)

Morris, A. in Brown, A. (2004). Siting of public libraries in retail centres: benefits and effects. Library Management, 25(3), 127–137. https://doi.org/10.1108/01435120410522343

Novljan, S. (2003). Podoba knjižnice: iskanje identitete. V J. Ferlež in D. Legat (ur.), Podobe knjižnic (str. 119–126). Univerzitetna knjižnica Maribor.

People places: a guide for public library buildings in New South Wales. (2022). State Library of New South Wales. https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/people_places.pdf

Resman, S., Špoljar, M. in Klemen, A. (2019). Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju. Knjižnica, 63(1-2), 41‒77. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFZWKFV

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Vogrinčič Čepič, A. (2017). Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni učinki prostorskih praks. Keria, 19(1), 57–80. https://doi.org/10.4312/keria.19.1.57-80

Prenosi

Objavljeno

28.05.2024

Številka

Rubrika

ČLANKI

Kako citirati

Ogrizek, M. (2024). Lokacija splošne knjižnice: Primer umestitve Knjižnice Pobrežje Mariborske knjižnice v trgovski center. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 68(1), 95-119. https://doi.org/10.55741/knj.68.1.6