Slovenske knjižnice v Argentini

Povzetek

Namen: Predstaviti zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini: orisati delovanje in or­ganizacijo knjižnic (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni čas ipd.), značilnosti uporabnikov, izposoje in obiska knjižnic, mnenje o potrebnih spre­membah v njihovi knjižnici, ter predstaviti pomen knjižnic za slovensko skupnost ne­koč in danes.

Metodologija/pristop: Pregled literature in terensko delo. Z respondenti iz 18 sloven­skih knjižnic v Argentini smo izvedli polstrukturirane intervjuje, nato pa podatke ana­lizirali z metodo analize vsebine.

Rezultati: Slovenci v Argentini se združujejo v društvih, ki večinoma imajo knjižnice, prav tako imajo knjižnico krovna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slove­nija ter lektorata slovenščine v Buenos Airesu in Cordobi (skupaj 18 knjižnic). Največ knjižnic je v Buenos Airesu, so pa tudi v Mendozi, Barilochah, Rosariu, Cordobi in Parani. Večina knjižničark je prostovoljk brez bibliotekarske izobrazbe. Gradivo do­bivajo na različne načine iz Slovenije, kot darove in z dediščinami. Večina knjižnic nima kataloga, ne vodi evidence izposoje, odpiralni čas je navadno v času dogodkov v društvu. Prireditve organizirajo redko ali sploh ne. Edina storitev je izposoja, predvsem otrokom, učiteljicam slovenskih šol in starejšim članom. Le knjižnica v Barilochah je vključena v sistem COBISS. Najbolj vitalne so knjižnice društev tretjega vala emigra­cije, večinoma so nastale v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Pomembne so za ohranjanje slovenske kulture in jezika, imajo pa tudi zgodovinsko, arhivsko in simbol­no vrednost za skupnost.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava slovenskih knjižnic v Argentini. Poleg predstavitve zgodovine in stanja knjižnic nakazuje tudi nekaj smernic za nadaljnji razvoj slovenskih izseljenskih knjižnic.