Uporaba metode sledenja pogledu za načrtovanje in vrednotenje bibliografskih informacijskih sistemov

Maja Kuhar; Tanja Merčun Kariž

doi:10.55741/knj.69.2-3.1

Avtorji

Maja Kuhar Filozofska fakulteta UL
Tanja Merčun Kariž Filozofska fakulteta UL

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.69.2-3.1

Ključne besede:

sledenje pogledu, bibliografski informacijski sistemi, uporabniški vmesniki, vrednotenje uporabniških vmesnikov

Povzetek

Namen: Metoda sledenja pogledu nam razkrije, kam sta med izvajanjem določene naloge usmerjena uporabnikov pogled in s tem pozornost. Zaradi tega je metoda že dobro uveljavljena na področju testiranja komercialnih spletnih strani. Z našimi raziskavami smo želeli ugotoviti, kaj nam sledenje pogledu razkrije pri vrednotenju različnih bibliografskih informacijskih sistemov ter kako se pridobljeni rezultati primerjajo z rezultati drugih, bolj konvencionalnih raziskovalnih metod.

Metodologija/pristop: Na podlagi pregleda literature smo zasnovali seznam možnih vidikov vrednotenja in jim pripisali možne mere sledenja pogledu. Te smo preizkušali v treh uporabniških študijah, ki so bile izvedene med majem 2019 in majem 2022. Skupaj je v raziskavah sodelovalo 93 uporabnikov. V posameznih raziskavah so bile uporabljene tudi metode retrospektivnega in sočasnega glasnega mišljenja, standardizirani vprašalniki o uporabniški izkušnji ter snemanje zaslona.

Rezultati: Metoda je posebej uporabna pri opazovanju interakcije uporabnikov z elementi na posameznih straneh. Kot manj koristna se je izkazala pri scenariju eksplorativnega iskanja, kjer uporabniki brskajo po mnogo poljubnih straneh. Za odkrivanje potencialnih težav uporabniškega vmesnika se je sledenje pogledu, v kombinaciji z vprašalniki ali glasnim mišljenjem, izkazalo za optimalno.

Omejitve raziskave: Raziskave s sledenjem pogledu se izvajajo na majhnem vzorcu uporabnikov. Omejitev predstavljata tudi način vzorčenja in omejenost analiz na posamezne segmente strani ali nalog.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Na podlagi rezultatov raziskav smo predlagali teoretični okvir, ki je lahko osnova in vodilo raziskovalcem pri odločanju o tem, katere vidike bibliografskih informacijskih sistemov vrednotiti z uporabo metode sledenja pogledu ter katere mere uporabiti glede na zastavljena vprašanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bojko, A. (2013). Eye tracking the user experience: A practical guide to research. Rosenfeld Media.

Carevic, Z., Lusky, M., Van Hoek, W. in Mayr, P. (2018). Investigating exploratory search activities based on the stratagem level in digital libraries. International Journal on Digital Libraries, 19(2-3), 231–251. https://doi.org/10.1007/s00799-017-0226-6

Chandon, P., Hutchinson, J. W., Bradlow, E., in Young, S. H. (2007). Measuring the value of point-of-purchase marketing with commercial eye-tracking data. INSEAD Business School Research Paper, Article 2007/22/MK/ACGRD. http://doi.org/10.2139/ssrn.1032162

Groen, M., in Noyes, J. (2010). Using eye tracking to evaluate usability of user in¬terfaces: is it warranted? IFAC Proceedings Volumes, 43(13), 489–493. https://doi.org/10.3182/20100831-4-FR-2021.00086

Holmqvist, K., Nyström, M., Andersson, R., Dewhurst, R., van de Weijer, J., in Jarod¬zka, H. (2011). Eye tracking: A comprehensive guide to methods and measures. Oxford University Press.

Hüttermann, S., Noël, B., in Memmert, D. (2018). Eye tracking in high-performance sports: Evaluation of its application in expert athletes. International Journal of Computer Science in Sport, 17(2), 182–203. https://doi.org/10.2478/ijcss-2018-0011

ISO 9241-11:2018. Slovenski standard. Ergonomija medsebojnega vpliva človek-sistem – 11. del: Uporaba: Definicije in pojmi. (2018). Slovenski inštitut za standardizacijo.

Jacob, R. J. K., in Karn, K. S. (2003). Eye tracking in human-computer interaction and usability research: ready to deliver the promises. Mind, 2(3), 573–605.

Just, M. A., in Carpenter, P. A. (1976). Eye fixations and cognitive processes. Cognitive Psychology, 8, 441–480.

Krug, S. (2014). Don’t make me think, revisited: A common sense approach to web usabi¬lity. (3. izd.). New Riders.

Kuhar, M., in Merčun, T. (2022). Exploring user experience in digital libraries throu¬gh questionnaire and eye-tracking data. Library & Information Science Research, 44(3), 101175. https://doi.org/10.1016/j.lisr.2022.101175

Kuhar, M. (2024). Uporaba metode sledenja pogledu za načrtovanje in vrednotenje biblio¬grafskih informacijskih sistemov [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Lazonder, A. W., in Rouet, J. F. (2008). Information problem solving instruction: some co¬gnitive and metacognitive issues. Computers in Human Behaviour, 24(3), 753–765. https://doi.org/10.1016/j.chb.2007.01.025

Lewandowski, D., in Kammerer, Y. (2021). Factors influencing viewing behaviour on search engine result pages: a review of eye-tracking research. Behaviour & Information Technology, 40(14), 1485–1515. https://doi.org/10.1080/0144929X.2020.1761450

Lorigo, L., Haridasan, M., Brynjarsdottir, H., Xia, L., Joachims, T., Gay, G., Granka, L. A., Pellacini, F., in Pan, B. (2008). Eye tracking and online search: lessons learned and challenges ahead. Journal of the Association for Information Science and Technology 59(7), 1041–1052. https://doi.org/10.1002/asi.20794

Lund, H. (2016). Eye tracking in library and information science: a literature review. Library Hi Tech, 34(4), 585-614.

Makri, S., Chen, Y.-C., McKay, D., Buchanan, G., in Ocepek, M. (2019). Discovering the unfindable: the tension between findability and discoverability in a bookshop designed for serendipity. V Lamas, D., Loizides, F., Nacke, L., Petrie, H., Winckler, M., in P. Zaphi¬ris (ur.), Human-Computer Interaction INTERACT 2019, LNCS vol. 11747, 3–23. Springer. https://doi.org/10.1007/978-3-030-29384-0_1

Nielsen, J., in Pernice K. (2010). Eyetracking web usability. New Riders.

Petrie, H., in Precious, J. (2010). Measuring user experience of websites: think aloud protocols and an emotion word prompt list. V Proceedings of the 28th International Conference on Human Factors in Computing Systems, 3673–3678. ACM. https://doi.org/10.1145/1753846.1754037

Rayner, K. (1998). Eye movements in reading and information processing: 20 years of research. Psychological Bulletin, 124(3), 372–422.

Riva, P., Le Boeuf, P., in Žumer, M. (2017). IFLA Library Reference Model: A concep¬tual model for bibliographic information. IFLA. https://www.ifla.org/wp-content/up-loads/2019/05/assets/cataloguing/frbr-lrm/ifla-lrm-august-2017_rev201712.pdf

Robertson, S. E. (1977). The probability ranking principle. Journal of Documentation, 33(4), 294–304. https://doi.org/10.1108/eb026647

Saracevic, T. (1991). Individual differences in organizing, searching and retrieving in¬formation. V Proceedings of ASIS Annual Meeting 1991, 82–86.

Schrepp, M., Andreas, H., in Thomaschewski, J. (2017). Design and evaluation of a short version of the user experience questionnaire (UEQ-S). International Journal of In¬teractive Multimedia and Artificial Intelligence, 4(6), 103–108. https://doi.org/10.9781/ijimai.2017.09.001

Shneiderman, B., Plaisant, C., Cohen, M., Jacobs, S., Elmqvist, N., in Diakopoulos, N. (2017). Designing the User Interface (6. izd.). Pearson Education.

Sodergren, M. H., Mylonas, G., Merali, N., Ashraf, H., Darzi, A., in Singh, H. (2018). Eye-tracking technology in medical education: A systematic review. Medical Teacher, 40(1), 62–69.

Taylor, A. G., in Joudrey, D. N. (2009). The organization of information (3. izd.). Libraries Unlimited.

Thiele, R. H., Poiro, N. C., Scalzo, D. C., in Nemergut, E. C. (2010). Speed, accuracy, and confidence in Google, Ovid, PubMed, and UpToDate: Results of a randomised trial. Post¬graduate Medical Journal, 86(1018), 459–465. https://doi.org/10.1136/pgmj.2010.098053

Tien, T., Pucher, P. H., Sodergren, M. H., Sriskandarajah, K., Yang, G. Z., in Darzi, A. (2014). Eye tracking for skills assessment and training: a systematic review. The Journal of Surgical Research 191(1), 169–178. https://doi.org/10.1016/j.jss.2014.04.032

Vilar, P., in Žumer, M. (2008). Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in upo¬rabniška prijaznost. Knjižnica, 52(1), 41–61.

Žumer, M. (2017). IFLA Library Reference Model (IFLA LRM), pomemben korak k sodob¬nim bibliografskim informacijskim sistemom. Knjižnica, 61(1-2), 9–22.