Urejanje rokopisne zapuščine za začetnike na primeru jezikoslovca in bibliotekarja Luke Pintarja

Avtorji

  • Teja Koler Povh

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.69.2-3.3

Ključne besede:

literarna zapuščina, rokopisna zapuščina, urejanje, Luka Pintar

Povzetek

Namen članka: Namen članka je bibliotekarjem pokazati pot za pridobitev informacij za pravilno zbiranje in hranjenje zapuščin, ki jih zagotavlja Restavratorski center Na­rodne in univerzitetne knjižnice, ter za njihovo bibliografsko obdelavo, za katero se lahko usposobijo v Narodni in univerzitetni knjižnici na tečaju za katalogizacijo ro­kopisov in zapuščin in tečaju za katalogizacijo starega gradiva (izdanega od 1501 do 1850). Slednji usposablja za pridobitev licence D za katalogizacijo gradiv v sistemu Co­biss. Vso potrebno strokovno pomoč zagotavljajo sodelavci Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice ter Restavratorski center Narodne in univerzitetne knjižnice. S prikazom popisane zapuščine želimo pritegniti vse tipe knjižnic k delu z zapušči­nami, odkrivanju strokovnih in splošno zanimivih informacij v njih ter posredovanju odkritij javnosti.

Metodologija: V prvem delu raziskave je bil izdelan pregled obstoječe literature o stro­kovni obdelavi rokopisov in zapuščin na splošno. Pri tem je bila pridobljena modular­na shema z opredeljenimi poglavji za razvrstitev in popis gradiv. V drugem delu je bila izvedena analiza v preteklosti darovanih delov zapuščine Luke Pintarja. V tretjem delu sta bila izvedena urejanje in sprotni popis zapuščine Luke Pintarja ter dveh potom­cev in ene članice družine Kobilca, pridobljene v letu 2023, skladno z uveljavljenimi standardi.

Rezultati: Iz prvega dela raziskave je bila pridobljena modularna shema z opredeljeni­mi poglavji za razvrstitev in popis gradiv. V drugem delu raziskave je bilo odkritih osem predhodnih darov zapuščine Luke Pintarja, skupno z zapuščino potomcev iz leta 2023 obsega zapuščina Luke Pintarja danes 2236 enot. Na koncu je bil izveden vpis 1111 enot zapuščine Luke Pintarja in potomcev v inventarno knjigo rokopisov in zapuščin pod inventarno številko 41/2024, po redakciji urednika bo popis vključen v spletni Katalog rokopisov in zapuščin, izbrana gradiva bodo digitalizirana ter dostopna prek Digitalne knjižnice Slovenije.

Omejitve raziskave: V ostalini zapuščine iz leta 2023 so prisotni dokumenti in dela šti­rih oseb, kar je terjalo obsežno raziskavo o njihovem življenju in delu za verodostojno razvrstitev dokumentov.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Opisan je model za delo z zapuščinami in priložen standardizirani popis zvrstno pestre zapuščine, pridobljene v več dostavah v različnih časih kot ostaline. Iz zanimivih vsebinskih izsekov iz pisem in korespondence je mo­goče pridobiti vpogled v pomembnejše dogodke iz časa od druge polovice 19. stoletja, zanimive za širšo javnost, kar naj bi vzpodbudilo bibliotekarje k zbiranju in strokovno podkovanemu urejanju zapuščin ter objavljanju izsledkov njihovega pregledovanja in raziskovanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Abagar. (15. 5. 2020). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sk.wikipedia.org/wiki/Abagar

Glavan, M. (1984). Izvirna slovenika iz 16. stoletja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Jezik in slovstvo, 29(6), 233–236. http://www.dlib.si

Glavan, M. (1985). Pomembnejše nove pridobitve s področja slovenske pisne kulturne dediščine v NUK. Knjižnica, 29(2/3),155–161.

Glavan, M. (1989). Bibliografski popis slovenskih srednjeveških rokopisov. V J. Toporišič (ur.), Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: konferenčni zbornik, (str. 297–302). Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Glavan, M. (1995). Rokopisno gradivo v slovenskih knjižnicah. Knjižnica, 39(3), 201–210.

Glavan, M. (1996). Slovenska rokopisna kulturna dediščina v NUK 1945/1995. V Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. 77–90). Narodna in univerzitetna knjižnica.

Glavan, M. (2005). Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah. V J. Hudales in N. Visočnik (ur.), Dediščina v rokah stroke: konferenčni zbornik (str. 143–154). Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

Glavan, M. (ur.). (2003). Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knjižnica.

Glavan, M. in Lulik, M. (2002). Nova slovenska podatkovna baza rokopisnega gradiva. V M. Ambrožič (ur.), Knjižnice in javnost: zbornik referatov (str. 259–282). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Golob, N. (2025). Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica.

Hrovat, J. (2008). Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke. Knjižnica, 52(1), 81–98. https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/14210/12520

ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) zaključenih publikacij: priporočila delovne skupine za mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) zaključenih publikacij. (1984). J. Hrovat (prev.). Narodna in univerzitetna knjižnica.

ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih publikacij. (1997). Z. Dimec (ur.), J. Hrovat (prev.) Narodna in univerzitetna knjižnica.

Ivana Kobilca (1861–1926) (1895–1905). http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:img-0Y95JX70

Ivana Kobilca. V lopi. https://www.alamyimages.fr/photo-image-ivana-kobilca-v-lopi-162230448.html

Janežič, H. (2015). Luka Pintar (1857–1915): 100-letnica smrti. Loški razgledi, 62, 291–300. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDZUDZ4J

Kodrič-Dačić, E. (2018). Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo. Knjižnica, 62(3), 9–29. https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/7138/6659

Ljubljanski potres 1895. (8. 4. 2025) V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_potres_(1895)

Luka Pintar (literat). (1. 10. 2022). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Pintar_(literat)

Lulik, M. (intervju 11. 7. 2023). Kreativna baza [Elektronski vir] https://kreativnabaza.si/Izpostavljeno/intervju-z-matjazem-lulikom/

Narodna in univerzitetna knjižnica: hranimo misli – že 250 let. (2024). T. Bešter in H. Ja¬nežič (ur.). Narodna in univerzitetna knjižnica.

Ogrin, M. (2011). Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja. Slavistična revija, 59(4), 385–399. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2011_4_04

Petelin, D. (2020). Kužne epidemije v preteklosti mesta. Mestna občina Ljubljana. https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-za-zdrav¬je-in-socialno-varstvo/koronavirus-informacije-in-ukrepi/cepali-so-ljudje-kakor-bilke¬-pod-koso/

Pintar, I. in Kidrič, F. (2013). Gradišek, Matevž (1776–1837). V Slovenska biografija. Slo¬venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi211376/#slovenski-biografski-leksikon (18. janu¬ar 2025). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 2. zv. Erberg – Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926. Pridobljeno 20. 01. 2025.

Prešernove Poezije s Karpellusovimi ilustracijami, 1900. (29.11. 2024). KAMRA, Digi¬talizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. https://www.kamra.si/mm-elementi/presernove-poezije-s-karpellusovimi-ilustracijami-1900-16403/

Rokopisno gradivo, zapuščinski fondi in tvorjene zbirke. Pravila bibliografske obdelave v vzajemnem katalogu, 2021. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2022/02/rok-zap-tvor.pdf

Schlebinger, J. (1916). Luka Pintar: Osmrtnica. Kranjščina: Poročila Društva za Kranjsko 7(2), 150–160. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0LV59M1

Šlebinger, J. (2013). Pintar, Luka (1857–1915). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.sloven¬ska-biografija.si/oseba/sbi426005/#slovenski-biografski-leksikon (14. januar 2025). Iz¬virna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin – Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949. https://www.slovenska¬-biografija.si/oseba/sbi426005/#slovenski-biografski-leksikon%20

Štefanec, P. V. (2019). Ivana Kobilca. National Geographic, november 2019. https://www.nationalgeographic.si/ivana-kobilca/

Urbarium de Anno 1663. S. l., S. n.

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001. https://www.uradni¬-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-4446

Zgodovina tiskarstva na Slovenskem. (18. 9. 2021). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_tiskarstva_na_Slovenskem

Drugi viri

Katalog rokopisov in zapuščin. https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumen-ti/2024/Katalog_rokopisov_2024.pdf

Portal rokopisov in zapuščin. https://prz.nuk.si/

Prenosi

Objavljeno

19.11.2025

Številka

Rubrika

ČLANKI

Kako citirati

Koler Povh, T. (2025). Urejanje rokopisne zapuščine za začetnike na primeru jezikoslovca in bibliotekarja Luke Pintarja. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 69(2-3), 75-123. https://doi.org/10.55741/knj.69.2-3.3