Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Revija Knjižnica pri objavah prispevkov podpira načelo odprtega dostopa v znanosti in odprti dostop do raziskovalnih podatkov, uporabljenih v znanstvenih publikacijah. Z odprtim dostopom do raziskovalnih podatkov omogočimo večjo transparentnost, preverljivost in ponovljivost ugotovitev, predstavljenih v prispevkih, omogočimo pa tudi, da podatki veljajo za samostojni znanstveni rezultat. Revija Knjižnica spodbuja deljenje podatkov po načelih FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable) ter po načelu »odprto, kolikor je mogoče, in zaprto, kolikor je nujno«.

V skladu s temi načeli spodbujamo avtorje, da v primeru, ko prispevek v reviji Knjižnica temelji na raziskovalnih podatkih, zagotovijo:

  • Raziskovalne podatke v najkrajšem možnem času, najkasneje pa ob objavi prispevka, arhivirajo v enega izmed zaupanja vrednih repozitorijev podatkov, tj. v zaupanja vreden splošni ali področni podatkovni repozitorij (npr. splošni repozitorij Zenodo, področni repozitorij za družboslovne podatke Arhiv družboslovnih podatkov). Pri izbiri ustreznega podatkovnega repozitorija si avtorji lahko pomagajo z uporabo podatkovne zbirke zaupanja vrednih repozitorijev re3Data (https://www.re3data.org/) ali kakršnimi koli drugimi orodji za iskanje in izbiro zaupanja vrednih repozitorijev.
  • Z izbiro odprte licence CC (CC BY, CC0 ali enakovredne) in po načelu „odprto, kolikor je mogoče, in zaprto, kolikor je nujno“ ob arhiviranju podatkov v izbrani repozitorij zagotovijo odprti dostop do podatkov.
  • Podatkovni set s tem pridobi svoj trajni identifikator (PID), ki ga avtorji navedejo v prispevku (glej navodila za avtorje).
  • Pri arhiviranju podatkov v izbrani repozitorij avtorji oblikujejo obogatene in razširjene metapodatke, vključno z opisno informacijo o vsebinskem kontekstu ustvarjenih (ali ponovno uporabljenih) podatkov, z opisom izvora oz. provenience podatkov (Izvor podatkov ali provenienca opisuje: na kakšen način so bili podatki ustvarjeni, kdo in pod kakšnimi pogoji jih je ustvaril, s kakšno strojno ali programsko opremo so bili ustvarjeni in analizirani ipd.). Pri pripravi metapodatkov, še posebno v primeru opisnih metapodatkov o vsebinskem kontekstu, priporočamo, da avtorji uporabljajo standardizirane geslovnike ali ontologije, če ti za izbrano znanstveno/strokovno področje obstajajo.
  • Arhiviranje podatkov v izbrani repozitorij ni potrebno, kadar so vsi podatki, na katerih temeljijo rezultati, že navedeni v prispevku samem, pa tudi ne v primeru, da prispevek ne temelji na kakršnih koli podatkih. V takih primerih se to navede v prispevku pod ključnimi besedami z ustrezno izjavo avtorjev (glej navodila za avtorje in predlogo prispevka).

Avtorjem bo uredništvo pri pripravi zgornjih elementov nudilo vso potrebno pomoč, tudi s pomočjo storitve Odprta knjižnica (https://odprta-knjiznica.si/). Avtorji se lahko obrnejo na uredništvo, kjer jim bomo zagotovili pomoč in informacije (revija.knjiznica@zbds-zveza.si).

Avtorji, ki v svojih prispevkih uporabljajo obstoječe podatkovne vire, jih morajo ustrezno citirati. Podatki za citiranje odprtodostopnih raziskovalnih podatkov so opredeljeni s strani repozitorija, kjer so podatki na voljo. V skladu s siceršnjimi priporočili za citiranje naj se v reviji Knjižnica uporabi način citiranja po sistemu APA, 7. izd. 2020 (primeri so navedeni v navodilih za pripravo prispevkov).

Recenzenti bodo v dvojno slepem recenzentskem postopku lahko dobili vpogled v raziskovalne podatke le v primeru, če izbrani repozitorij zagotavlja možnost anonimnega oziroma slepega dostopa.

Avtorji se v primeru vprašanj obrnete na uredništvo: revija.knjiznica@zbds-zveza.si.