Revija Les/Wood – Prva obletnica in tretja številka prenovljene revije

(uvodnik)

Abstract

Spoštovane bralke, cenjeni bralci!

Živimo v času intenzivnega razvoja informacijske družbe, imenovane tudi družba znanja oz. digitalna družba, ki s sabo prinaša veliko priložnosti za napredek, a tudi številne izzive. Z dostopnostjo do velikih količin podatkov in informacij preko sodobnih (digitalnih) medijev, se je potencialna stopnja znanja družbe sicer povečala, vendar to v praksi vedno ne prinaša napredka. Največje probleme predstavljajo kakovost informacij in znanja ter neenakomerna razporeditev po področjih, kakor tudi jezikovne ovire. Lesarstvo ima bogato tradicijo, poleg tega pa se intenzivno razvija skozi splošen razvoj stroke ter številne znanstvene raziskave in interdisciplinarne povezave. Slovensko lesarstvo tukaj ni izjema, zato smo pred enim letom ocenili, da je ponovna oživitev revije LES/WOOD potrebna za boljši in preglednejši prenos izsledkov domače in svetovne znanosti v slovenski strokovni prostor. Pri tem je pomembno, da revija izhaja (večinoma) v slovenskem jeziku, s čimer sledimo cilju revije po zagotavljanju ohranitve in razvoja slovenskega strokovnega izrazoslovja. Hkrati s prevodi ključnih delov in daljšimi povzetki v angleškem jeziku članke naredimo zanimive tudi za širšo svetovno populacijo. Tuji avtorji pa s članki v angleškem jeziku revijo še dodatno obogatijo, zato se bomo tudi v prihodnje še naprej trudili s pridobivanjem kakovostnih člankov z avtorji iz tujine. Pri zagotavljanju jezikovne odličnosti revije sta ključnega pomena oba lektorja, za slovensko besedilo lektorica Darja Vranjek in za angleško Paul Steed. Obema se seveda lepo zahvaljujemo za sodelovanje.
Revija LES/WOOD skuša slediti sodobnim smernicam razvoja digitalne družbe, saj je poleg tiskane izdaje v manjši nakladi veliko pozornosti namenjene predvsem on-line izdaji (na spletu) s svojo ISSN številko, kjer so članki prosto dostopni v digitalni obliki. Vsi članki so opremljeni z DOI oznako (Digital Object Identifier), ki jim zagotavlja enolično identifikacijo in sledljivost v globalnem merilu. Članki so takoj po objavi zajeti v uveljavljenih bibliografskih zbirkah in platformah (AGRIS, CAB abstract, COBISS, SICRIS), takoj po izidu pa jih zaznajo tudi prosto dostopne zbirke kot je npr. Google Scholar in Research Gate. S tem je revija, ki ima dolgo tradicijo, ostala in postala tudi globalno prepoznavna. Digitalna izdaja revije v njenem razvoju nudi številne izzive in priložnosti, ki bodo v prihodnje krojili digitalizacijo družbe, kot tudi poslovnega in znanstvenoraziskovalnega okolja, kjer bo oskrba s kakovostnimi in ciljno usmerjenimi informacijami ključna za razvoj področja.
Ob izdaji 3. zaporedne številke prenovljene revije LES/WOOD smo zakorakali v drugo leto izhajanja. Ugotavljamo, da z izdajo dveh številk letno (eno v juniju in eno ob zaključku leta), sledimo načrtu po rednem izhajanju.
Tokratna številka se podobno kot predhodne dotika celotnega razpona širše lesarske znanosti in prinaša 5 člankov, 2 znanstvena in 3 pregledne. Aleš Straže in sodelavci predstavljajo spremembe lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij, do katerih je prišlo v času dolgotrajne uporabe. Jure Žigon in Primož Habjan sta raziskala lastnosti obložene cementno-iverne plošče in površinsko obdelane furnirne plošče. V preglednem članku (Čufar in sodelavci) je slovenskim bralcem predstavljena problematika palisandrov in njihovih sorodnikov iz rodu Dalbergia, ki so jih leta 2017 dodali na seznam zaščitenih vrst CITES. Dominika Gornik Bučar in Bojan Gospodarič sta predstavila problematiko lesnih sekancev, ki so vse bolj pomemben vir biomase v Sloveniji. Vito Hazler pa nam je z etnološkega vidika orisal premalo poznane lesene wandelbahne evropskih termalnih zdravilišč. Pri pisanju omenjenih člankov je sodelovalo 12 avtorjev, od tega 6 uveljavljenih znanstvenikov in 6 mlajših raziskovalcev. Podobno strukturo lahko zasledimo tudi med avtorji člankov iz prvega letnika prenovljene revije. Med vsemi 42 avtorji člankov do sedaj (vključno s to številko) jih ima 25 doktorat znanosti, 17 pa jih je bilo študentov, diplomantov, mlajših raziskovalcev ali strokovnjakov iz prakse. Tako sledimo tudi cilju, naj revija omogoča strokovnjakom iz prakse ter mladim aktiven vstop v svet znanstvenega objavljanja.
Za kakovost revije je zelo pomembno imeti čim širši nabor dobrih člankov. Za njihovo vsebinsko kakovost so seveda odgovorni avtorji, pri zagotavljanju končne kakovosti člankov (in revije) pa so ključni tudi recenzenti, predvsem njihova odzivnost in strokovnost ter natančnost pregleda. Članke je doslej recenziralo že 26 različnih recenzentov, nekateri med njimi so bili recenzenti že večkrat. Za njihove hitre odzive, profesionalen pristop, skrbno branje ter konstruktivne pripombe se jim iskreno zahvaljujemo. Za tehnično ureditev in brezhibnost objave revije skrbi Anton Zupančič, naslovnica pa je delo oblikovalca Andreja Bajta. Obema lepa hvala.
V reviji se je že uveljavila tudi objava kratkih novic, pomembnih za stroko, ki jih tudi v tej številki ne manjka. V prispevku In memoriam pa se spominjamo spoštovanega kolege prof. dr. Mirka Tratnika, ki je bil tudi dolgoletni član uredniškega odbora in pisec člankov, recenzent ter podpornik revije LES/WOOD.
Za nadaljnji razvoj revije, ki bo kratkoročno še vedno usmerjen v pridobivanje zadostnega števila kakovostnih člankov, redno izhajanje in povečevanje vidnosti ter branosti revije, bo v prihodnje potrebna tudi razširitev uredniškega odbora s priznanimi tujimi raziskovalci. Seveda pa bo še naprej kakovost revije odvisna predvsem od avtorjev, recenzentov, bralcev in drugih podpornikov. Vabimo vas, da pri razvoju revije še naprej sodelujete. Hvala vsem!