Zakaj se moramo učiti jezikov in jih raziskovati?

Abstract

Z mislijo na čas, ko je enostransko in ozko opredeljeni pojem gospodarnosti postal merilo vsega, se v tem članku argumentira, da se tudi "učenje jezikov" lahko šteje za ekonomski dejavnik. Učenje jezikov je mnogim prvina samoizpolnitve in zadovoljstva, morda celo sreče, kar vse v človeski družbi ni le zelo pomembno, temveč se lahko šteje tudi za prvino družbene stabilnosti. Razen tega nam raziskovanje jezika nudi ključ do razumevanja, kako možgani (kot organ, ki obdeluje podatke) delujejo, in odpira pomembno vprašanje, ali obdelava podatkov poteka v vseh jezikih enako - ali pa so v tem pogledu razločki, in kako se slednji razložijo. Navsezadnje se bo dalo samo z jezikom razložiti (če se sploh razložiti da), kako duh nastane iz materije. To temeljno vprašanje more dobiti odgovor samo, če dojamemo mehanizem človeškega jezika.