Friedrich, Johannes, Hiethitisches Elementarbuch l. Teil: Kurzgefasste Grammatik. 2. verbesserte und erweiterte Auflage. Heidelberg (C. Winter) 1960, 8°, 195 str.

Abstract

Hetiti so v svojih napisih uporabljali klinopisno in svojo posebno hieroglifno pisavo; v naslednjih izvajanjih imamo v mislih le njihove klinopisne napise, ki so bili skoro vsi izkopani v bližini turške naselbine Boghazköi (sedaj Boghazkale), 145 km vzhodno od Ankare. Čeprav je teh napisov na glinastih ploščicah mnogo manj kakor sumerskih ali babilonskih ali asirskih, so vendar po svoje zanimivi. Njihova problematika se začenja že pri imenu. Ime »Hetiti« se je namreč udomačilo pod vplivom M. Luthrovega nemškega prevoda biblije, ki večkrat omenja Hitim (Gen, 23, Deut. 20, 17; 2. Sam. 11). Tudi v egiptovskih napisih se pojavlja država naroda Ht, kar so egiptologi po svoje vokalizirali kot Cheta. - Ko so leta 1887 v Egiptu v El-Amarni, v opuščeni prestolnici faraona Amenofisa IV. (Ehnatona), našli ostanke diplomatske korespondence tega faraona in njegovega očeta s prednjeazijskimi vladarji, sta bili v tej zbirki tudi dve pismi iz faraonove korespondence s Tarhunduradujem, vladarjem dežele Arzave. (najbrž v južni Mali Aziji).