O posesivnem adjektivu v slovanščini in toharščini
DOI:
https://doi.org/10.4312/linguistica.1.1.2-10Keywords:
O posesivnem adjektivu v slovanščini in toharščiniAbstract
V sla. jezikih je l a posebnost, da se ne reče hiša očeta, klobuk brata,
ampak očetova hiša, bratov klobuk, ne klobuk sestre, ampak sestrin
klobuk. Še starejši je sufiks -ji: bil je neindividualno svojilen, na njegovo
mesto je očitno z uvedbo zasebne lastnine stopil -ov, -in, ki se rabi,
če gre za enega lastnika. Gen. stoji le, če ima poleg sebe atribut: hiša
mojega očeta. Tako je z izrazi za posest že v stcsl. (Vondrak II 231 s.).
Kakor nas pouči Nahtigal, Slovanski jeziki2 223 s., je v ruščini in poljščini
raba po«, adjektiva »dandanes že precej omejena«, nasprotno SO' pa
ti adjektivi v češčini »še povsem v rabi« in v južni slovanščini so v
»polni moči«. O starosti tega načina izražanja v sla. jezikih torej ne
more biti dvoma.
Downloads
Downloads
Published
Issue
Section
License
Copyright (c) 2016 Milan Grošelj
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.