O posesivnem adjektivu v slovanščini in toharščini

Authors

  • Milan Grošelj

DOI:

https://doi.org/10.4312/linguistica.1.1.2-10

Keywords:

O posesivnem adjektivu v slovanščini in toharščini

Abstract

V sla. jezikih je l a posebnost, da se ne reče hiša očeta, klobuk brata,
ampak očetova hiša, bratov klobuk, ne klobuk sestre, ampak sestrin
klobuk. Še starejši je sufiks -ji: bil je neindividualno svojilen, na njegovo
mesto je očitno z uvedbo zasebne lastnine stopil -ov, -in, ki se rabi,
če gre za enega lastnika. Gen. stoji le, če ima poleg sebe atribut: hiša
mojega očeta. Tako je z izrazi za posest že v stcsl. (Vondrak II 231 s.).
Kakor nas pouči Nahtigal, Slovanski jeziki2 223 s., je v ruščini in poljščini
raba po«, adjektiva »dandanes že precej omejena«, nasprotno SO' pa
ti adjektivi v češčini »še povsem v rabi« in v južni slovanščini so v
»polni moči«. O starosti tega načina izražanja v sla. jezikih torej ne
more biti dvoma.

Downloads

Download data is not yet available.

Published

24. 02. 1955

Issue

Section

Articles

How to Cite

Grošelj, M. (1955). O posesivnem adjektivu v slovanščini in toharščini. Linguistica, 1(1), 2-10. https://doi.org/10.4312/linguistica.1.1.2-10