Analiza potreb in želja starejših glede uporabe podporne tehnologije v njihovem vsakdanjem življenju

Avtorji

  • Bojan Musil Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
  • Nejc Plohl Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
  • Urška Smrke Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Izidor Mlakar Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Tomaž Lenart Dom Nike Pokorn Grmovje, Žalec
  • Gaja Zager Kocjan Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Tanja Špes Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.20419/2024.33.591

Ključne besede:

starejši, podporna tehnologija, staranje v domačem okolju, kakovost življenja, analiza potreb

Povzetek

S staranjem prihaja do upada zdravja in porasta z njim povezanih omejitev, kar vpliva na kakovost življenja. Pri ohranjanju samostojnosti starejših v domačem bivalnem okolju lahko pomembno oporo predstavlja uporaba ustrezne podporne tehnologije. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kako starejši ocenjujejo kakovost svojega življenja, katera področja v vsakdanjem življenju se jim zdijo najbolj pomembna, pri katerih instrumentalnih dejavnostih vsakdanjega življenja potrebujejo pomoč in ali bi pri teh aktivnostih bili pripravljeni uporabljati novo tehnologijo. Prav tako nas je zanimalo, kakšen odnos do tehnologije imajo starejši, natančneje, v kolikšni meri doživljajo strah pred uporabo tehnologije. Iz rezultatov naše raziskave je razvidno, da starejši poročajo o srednji do visoki izraženosti vseh vidikov kakovosti življenja, pri čemer so najvišje vrednosti zabeležene pri dimenzijah »dom in soseska« in »psihološko in čustveno blagostanje«, medtem ko je najnižja povprečna vrednost zabeležena pri dimenziji »zdravje«. Glede na vidike strahu pred tehnologijo so bolj izraženi vidiki osebnega neuspeha in preferiranja človeškega stika kot pa prepričanja, da je nova tehnologija neprijetna za uporabo ali pa neuporabna. Glede na pomembnost, potrebo po pomoči in pripravljenost za uporabo tehnologije lahko zaključimo, da so prioritetna področja zdravje, skrb za dom in mobilnost. Izsledki raziskave so pomembni kot usmeritve za oblikovanje potencialnih prihodnjih intervencij s podporo informacijsko komunikacijske tehnologije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bowling, A. (2009). The psychometric properties of the older people‘s quality of life questionnaire, compared with the CASP-19 and the WHOQOL-OLD. Current Gerontology and Geriatrics Research, 2009, članek 298950. https://doi.org/10.1155/2009/298950

Bruderer-Hofstetter, M., Rausch-Osthoff, A.-K., Meichtry, A., Münzer, T. in Niedermann, K. (2018). Effective multicomponent interventions in comparison to active control and no interventions on physical capacity, cognitive function and instrumental activities of daily living in elderly people with and without mild impaired cognition - A systematic review and network meta-analysis. Ageing Research Reviews, 45, 1–14. https://doi.org/10.1016/j.arr.2018.04.002

Calvaresi, D., Cesarini, D., Sernani, P., Marinoni, M., Dragoni, A. F. in Sturm, A. (2017). Exploring the ambient assisted living domain: A systematic review. Journal of Ambient Intelligence and Humanized Computing, 8, 239– 257. https://doi.org/10.1007/s12652-016-0374-3

Carmona-Torres, J. M., Rodríguez-Borrego, M. A., Laredo- Aguilera, J. A., López-Soto, P. J., Santacruz-Salas, E. in Cobo-Cuenca, A. I. (2019). Disability for basic and instrumental activities of daily living in older individuals. PLoS ONE, 14(7), članek e0220157. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0220157

Centers for Disease Control and Prevention. (2009). Healthy places terminology: Aging in place. http://www.cdc.gov/healthyplaces/terminology.htm [Pridobljeno 24. 4. 2023]

Czaja, S. J., Charness, N., Fisk, A. D., Hertzog, C., Nair, S. N., Rogers, W. A. in Sharit, J. (2006). Factors predicting the use of technology: Findings from the Center for Research and Education on Aging and Technology Enhancement (CREATE). Psychology and Aging, 21(2), 333–352. https://doi.org/10.1037/0882-7974.21.2.333

Dogruel, L., Joeckel, S. in Bowman, N. D. (2015). The use and acceptance of new media entertainment technology by elderly users: Development of an expanded technology acceptance model. Behaviour and Information Technology, 34(11), 1052–1063. https://doi.org/10.1080/0144929X.2015.1077890

d’Orsi, E., Xavier, A. J., Steptoe, A., de Oliveira, C., Ramos, L. R., Orrell, M., Demakakos, P. in Marmot, M. G. (2014). Socioeconomic and lifestyle factors related to instrumental activity of daily living dynamics: Results from the English longitudinal study of ageing. Journal of the American Geriatrics Society, 62, 1630–1639. https://doi.org/10.1111/jgs.12990

Fornara, F., Ali, A. E., Bonaiuto, M. in Pazzaglia, F. (2019). Residential place attachment as an adaptive strategy for coping with the reduction of spatial abilities in old age. Frontiers in Psychology, 10, članek 856. doi:10.3389/fpsyg.2019.00856

Fornara, F. in Manca, S. (2017). Healthy residential environments for the elderly. V G. Fleury-Bahi, E. Pol in O. Navarro (ur.), Handbook of environmental psychology and quality of life research (str. 441–465). Springer.

Ganesan, B., Gowda, T., Al-Junaily, A., Fong, K. N. K., Meena, S. K. in Tong, R. K. Y. (2019). Ambient assisted living technologies for older adults with cognitive and physical impairments: A review. European Review for Medical and Pharmacological Sciences, 23, 10470– 10481. https://doi.org/10.26355/eurrev_201912_19686

Gold, D. A. (2012). An examination of instrumental activities of daily living assessment in older adults and mild cognitive impairment. Journal of Clinical and Experimental Neuropsychology, 34(1), 11–34. https://doi.org/10.1080/13803395.2011.614598

Harris, M. T., Blocker, K. A. in Rogers, W. A. (2022). Older adults and smart technology: Facilitators and barriers to use. Frontiers in Computer Science, 4, članek 835927. https://doi.org/10.3389/fcomp.2022.835927

Kerbler, B., Sendi, R. in Filipovič Hrast, M. (2017). Odnos starejših ljudi do dóma in domačega bivalnega okolja. Urbani izziv, 28(2), 18–31. https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2017-28-02-002

Kim, K. I., Gollamudi, S. S. in Steinhubl, S. (2017). Digital technology to enable aging in place. Experimental Gerontology, 88, 25–31. https://doi.org/10.1016/j.exger.2016.11.013

Lenstra, N. (2019). Designing for the informatics lifecourse and ageing in place. V S. Sayago (ur.), Perspectives on human-computer interaction research with older people (str. 155–168). Springer.

Mali, J. (2017). Rezultati raziskovanja o položaju starejših v obdobju 2012–2017. V N. Dobljekar (ur.), Položaj starejših v Sloveniji skozi program Starejši za starejše (str. 9–10). Zveza društev upokojencev Slovenije.

Mitzner, T. L., Boron, J. B., Bailey Fausset, C., Addams, A. E., Charness, N., Czaja, S. J., Dijkstra, K., Fisk, A. D., Rogers, W. A. in Sharit, J. (2010). Older adults talk technology: Technology usage and attitudes. Computer in Humans Behavior, 26(6), 1710–1721. https://doi.org/10.1016/j.chb.2010.06.020

Mostaghel, R. (2016). Innovation and technology for the elderly: Systematic literature review. Journal of Business Research, 69(11), 4896–4900. https://doi.org/10.1016/j.jbusres.2016.04.049

Nikkhah, M., Heravi-Karimooi, M., Montazeri, A., Rejeh, N. in Sharif Nia, H. (2018). Psychometric properties the Iranian version of older People’s quality of life questionnaire (OPQOL). Health and Quality of Life Outcomes, 16, 1–10. https://doi.org/10.1186/s12955-018-1002-z

Nowell, L. S., Norris, J. M., White, D. E. in Moules, N. J. (2017). Thematic analysis: Striving to meet the trustworthiness criteria. International Journal of Qualitative Methods, 16(1), 1–13. https://doi.org/10.1177/1609406917733847

Sayago, S. (2019). Editorial introduction - Perspectives on HCI research with older people. V S. Sayago (ur.), Perspectives on human-computer interaction research with older people (str. 3–17). Springer.

Sinkovics, R. R., Stöttinger, B., Schlegelmilch, B. B. in Ram, S. (2002). Reluctance to use technology-related products: Development of a technophobia scale. Thunderbird International Business Review, 44(4), 477–494. https://doi.org/10.1002/tie.10033

Smrke, U., Plohl, N. in Mlakar, I. (2022). Aging adults’ motivation to use embodied conversational agents in instrumental activities of daily living: Results of latent profile analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(4), članek 2373. https://doi.org/10.3390/ijerph19042373

Statistični urad Republike Slovenije. (2019). Mednarodni dan starejših: Skoraj vsak peti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let. https://www.stat.si/statweb/News/Index/8374

Statistični urad Republike Slovenije. (2020). V 2020 delež prebivalcev Slovenije s terciarno izobrazbo za 0,3 odstotne točke višji kot leta 2019. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9263

Statistični urad Republike Slovenije. (2022). Uporaba IKT med 65–74-letniki večinoma pod povprečjem EU-27. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10317

United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division. (2017). World population ageing 2017 highlights. United Nations.

United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division. (2020). World population ageing 2020 highlights: Living arrangements of older persons. United Nations.

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. (2018). Active ageing strategy. Institute of Macroeconomic Analysis and Development.

Zager Kocjan, G., Špes, T., Svetina, M., Plohl, N., Smrke, U., Mlakar, I. in Musil, B. (2022). Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation: A scoping review. Behaviour & Information Technology, 1–20. https://doi.org/10.1080/0144929X.2022.2149423

Prenosi

Objavljeno

22.11.2024

Številka

Rubrika

Znanstveni raziskovalnoempirični članki

Kako citirati

Musil, B., Plohl, N., Smrke, U., Mlakar, I., Lenart, T., Zager Kocjan, G., & Špes, T. (2024). Analiza potreb in želja starejših glede uporabe podporne tehnologije v njihovem vsakdanjem življenju. Psihološka Obzorja, 1, 66-74. https://doi.org/10.20419/2024.33.591

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)