Spoznavni razvoj v prvem letu življenja: izziv Piagetovi teoriji

Povzetek

Razvojnopsihološka pojmovanja zgodnjega spoznavnega razvoja je približno do 80-ih let dvajsetega stoletja močno obvladovala Piagetova teorija senzomotoričnega razvoja, po kateri otrok izgrajuje svoja spoznanja o svetu preko dejavnega delovanja nanj. Starejši empirični podatki tudi navajajo na sklep, da se ključna spoznanja o objektih in njihova reprezentacija v obdobju dojenčka in malčka razvijejo razmeroma pozno. Iskanje novih odgovorov na stara vprašanja o tem, kolikšna je otrokova spoznavna kompetentnost od rojstva do prvega leta starosti, kdaj in kako se v tem času življenja manifestira, je spodbudilo ponovno preverjanje starih ugotovitev o mejnikih in mehanizmih zgodnjega spoznavnega razvoja, uporabo novih raziskovalnih tehnik in vodilo do novih empiričnih dejstev. Slednja kažejo, da so dojenčki veliko bolj spoznavno kompetentni in da se nekatere njihove sposobnosti razvijejo mnogo prej, kot je to predvidel Piaget. V prispevku ob posameznih primerih ponazarjam in razlagam novejša dognanja na področju razvoja otrokovih spoznanj o objektih, s katerimi osvetljujem tiste ključne točke Piagetovih ugotovitev, ki so jih rezultati novejših empiričnih raziskav najbolj omajali.