Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja

Povzetek

V prispevku sem skušala predstaviti vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost solističnega glasbenega nastopanja, pri tem sem upoštevala notranje (lastno zadovoljstvo in prepričanje o lastni dobri izvedbi) in zunanje kriterije uspešnosti (nagrade na tekmovanjih, uspešno opravljene avdicije, odmevnejši solistični nastopi). Izhajala sem iz raziskav, ki so bile izvedene na področju športne psihologije, in iz redkih raziskav, izvedenih v okviru psihologije glasbe. Raziskava je bila izvedena na študentih Akademije za glasbo, razdeljenih po spolu in smeri študija (inštrumentalisti, pedagogi). Za namen raziskave sem oblikovala Vprašalnik izvajalske anksioznosti, pri čemer sem v tej raziskavi uporabila del vprašalnika, ki se nanaša na izraženost simptomov, in Vprašalnik uspešnosti glasbenega nastopanja, ki meri različne vidike solističnega glasbenega nastopanja. Rezultati so pokazali, da se stopnja izvajalske anksioznosti povezuje z notranjimi kriteriji uspešnosti glasbenega nastopanja, pri povezanosti z zunanjimi kriteriji uspešnosti pa so bili nakazani le trendi povezanosti. Iz tega sem na podlagi teorije sklepala, da ima pri odnosu izvajalska anksioznost-uspešnost pomembno vlogo kognicija kot mediator.