Napovedni pomen odnosa med vrednotami, depresijo, komorbiditeto in percepcijo kakovosti življenja starih rehabilitandov

Povzetek

Cilj raziskave je bil proučiti napovedni pomen odnosa med vrednotami, depresijo, komorbiditeto in percepcijo kakovosti življenja 80 rehabilitandov, starejših od 65 let in s poprečno starostjo 74,4. leta, ki so bili zaradi poškodbe ali kapi obravnavani v Inšititutu RS za rehabilitacijo. Upoštevaje starost, spol in vrsto prizadetosti so bile opravljene korelacijske, regresijske in multivariatne analize odnosov med vrednotami, ocenjenimi s Pogačnikovo Lestvico osebnih vrednot (LV), depresivnostjo, ocenjeno z Yesavagevo Geriatrično lestvico depresivnosti (GLD), komorbiditeto, ocenjeno z Charlsonovim Indeksom komorbiditete (IKM) in percepcijo kakovosti življenja, ocenjeno z WHOQOL - BREF. Rezultati so pokazali, da so vrednotne preference starih rehabilitandov vključevale vrednote osebne varnosti, povezovanja in tradicionalne etičnosti, odražale pa so zgolj s starostjo, ne pa s spolom, prizadetostjo ali stopnjo komorbiditete povezane spremembe v hierarhiji vrednot. Vrednote niso vplivale na depresivnost niti na percepcijo kakovosti življenja, ki je bila sicer ocenjena kot dobra. Depresivnost je bila zmerna, situacijsko pogojena in edini prediktor negativne percepcije kakovosti življenja. Percipirana kakovost življenja je bila negativno povezana z funkcionalno prizadetostjo in psihološkim nezadovoljstvom, pozitivno pa s socialnimi odnosi in podpornim okoljem Ugotovitve omogočajo zaključek, da je mogoče z obvladovanjem depresivnosti vplivati na izboljšanje precipirane kakovosti življenja, pri čemer je v geriatrični rehabilitaciji, bolj kot za svetovanje za prilagoditev osebnih vrednot in stališč, pomembno (po)skrbeti za ureditev takšnih življenjskih pogojev, ki omogočajo ohranjanje občutkov moči in pristojnosti starih ljudi.