Osebnost in motivacija športnikov in športnic

Avtorji

  • Tanja Kajtna
  • Matej Tušak
  • Otmar Kugovnik

DOI:

https://doi.org/10.20419/2003.12.101

Ključne besede:

osebnostna struktura, motivacija, anksioznost kot stanje, anksioznost kot poteza, vrhunski športniki, spol

Povzetek

V raziskavi so nas zanimale razlike v osebnostni in motivacijski strukturi pri vrhunskih športnikih in športnikih in med športniki in športnicami, preverjali pa smo tudi interakcijski učinek športne uspešnosti in spola. Poleg osebnostne in motivacijske strukture smo kot pomemben dejavnik športne uspešnosti preverjali tudi anksioznost pri omenjenih skupinah. V raziskavi je sodelovalo 385 športnikov, ki smo jih razdelili v dve skupini glede uspešnosti. Športnike s svetovnim in mednarodnim razredom glede na kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije smo opredelili kot vrhunske športnike, športnike s perspektivnim, državnim, mladinskim razredom ali brez kategorizacije pa smo opredelili kot športnike. Glede športne uspešnosti v osebnostni strukturi in anksioznosti nismo našli razlik, medtem ko smo jih v motivacijski strukturi našli. Vrhunski športniki so bolj tekmovalni, imajo močnejšo orientacijo k zmagi, večjo težnjo po moči in željo po doseganju uspeha ter višjo samomotivacijo. Razlike med športniki in športnicami smo našli v vseh treh raziskovanih področjih in sicer imajo v motivacijski strukturi ženske višjo izraženo potrebo po izogibanju neuspehu, na področju anksioznosti imajo višje izraženo tako anksioznost kot potezo kot močnejši odziv na stresne situacije, torej stanje, na področju osebnosti pa smo pri ženskah našli nižjo čustveno stabilnost in višje izraženo sprejemljivost. V raziskavi nismo ugotovili interakcijskega učinka športne uspešnosti in spola.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

05.04.2003

Številka

Rubrika

Znanstveni raziskovalnoempirični članki

Kako citirati

Kajtna, T., Tušak, M., & Kugovnik, O. (2003). Osebnost in motivacija športnikov in športnic. Psihološka Obzorja, 12(1), 67-84. https://doi.org/10.20419/2003.12.101