Kratek pregled raziskav spomina

Povzetek

Znanstveno raziskovanje spomina se je začelo ob koncu 19. stoletja s preučevanjem t.i. semantičnega in/ali dolgoročnega spomina. Spomin so najpogosteje razumeli kot skladišče podatkov, njegova kakovost pa je bila odvisna predvsem od števila priklicanih podatkov. Raziskovalce je zanimala predvsem povezava med učenjem in spominom. Nekateri avtorji so razvili za tisti čas nenavadne teorije, ki so bile slabo razumljene in pred svojim časom (npr. Bartlett, Ribot in Freud). Tudi ko je v 20. stoletju je prevladal behavioristični pristop, se je spomin še vedno vrednotil predvsem na osnovi količine priklicanih informacij. V 60. letih je prišlo do vzpona kognitivne psihologije in pojava računalniške metafore, ki je omogočila preseganje behaviorističnega preučevanja spomina. Človekov spoznavni sistem je postal vmesnik med organizmom in okoljem, ki je zgrajen in deluje po podobnih zakonitostih kot računalnik. V zadnjih letih računalniško metaforo izpodrivajo nove, v raziskovanju pa ni več toliko poudarka na količini priklicanih informacij, ampak na natančnosti, verodostojnosti priklica podatkov.