Spremljanje socialnega vedenja otrok v vrtcu: na posameznika osredotočen pristop

Povzetek

V raziskavi smo pri 3-letnih otrocih ugotavljali, v kolikšni meri starost ob vstopu v vrtec (1 leto, 3 leta), tip osebnosti (prožni, povprečni, svojeglavi) in mamin slog starševstva (optimalno, manj optimalno) prispevajo k razvoju individualnih razlik v socialnem vedenju. Preko maminih in očetovih samoocen v Vprašalniku družinskega okolja (Zupančič, Podlesek in Kavčič, 2004) smo določili dva notranje visoko ponovljiva sloga starševstva, ki sta se razlikovala predvsem glede ravni avtoritativnosti in spodbujanja otrok. Sloga sta bila strukturno zelo podobna med mamami in očeti, skladnost individualne pripadnosti posameznemu slogu pa je bila med staršema zanesljivo višja od slučajne, vendar razmeroma nizka. V nadaljnji analizi smo zato upoštevali le mamin slog starševstva. Mame so izpolnile tudi Vprašalnik individualnih razlik med otroki (Halverson in dr., 2003), vzgojiteljice pa (sočasno in leto kasneje) vprašalnik Socialno vedenje otrok (LaFreniere in dr., 2001). Pripadnost otrok osebnostnemu tipu smo pridobili v okviru razvrstitve iz predhodne raziskave. Rezultati kažejo, da je imel tip osebnosti razmeroma največji in najdoslednejši učinek na socialno vedenje otrok v vrtcu. Socialno delovanje prožnih in svojeglavih otrok je bilo v povprečju nekoliko bolj učinkovito kot vedenje otrok s povprečnim profilom, čeprav so slednji med 3. in 4. letom na tem področju najbolj napredovali. Le pri svojeglavih otrocih je imelo manj optimalno starševstvo neugodni učinek na razvoj vedenja pozunanjenja, pozni vstop v vrtec pa na razvoj socialnega prilagajanja.