Povezanost emocionalne inteligentnosti s petimi velikimi faktorji osebnosti na hrvaškem in slovenskem vzorcu študentov

Avtorji

  • Andreja Avsec
  • Vladimir Takšić
  • Tamara Mohorić

DOI:

https://doi.org/10.20419/2009.18.284

Ključne besede:

čustvena inteligentnost kot osebnostna lastnost, emocionalna kompetentnost, ESCQ, pet-faktorski model osebnosti, BFI

Povzetek

Namen raziskave je preveriti povezanost emocionalne inteligentnosti (merjenje s samoocenjevalnim vprašalnikom) s petimi velikimi faktorji osebnosti na vzorcu hrvaških in slovenskih študentov. Tako smo želeli preverili veljavnost vprašalnika emocionalne inteligentnosti ESCQ, katere del je tudi diferencialna veljavnost, da torej vprašalnik meri nekaj drugega kot osebnostne lastnosti. Hrvaški vzorec je vključeval 257 študentov Univerze na Reki in Univerze v Osijeku, slovenski pa 171 študentov Univerze v Ljubljani. Udeleženci so rešili vprašalnik emocionalne inteligentnosti ESCQ (Takšić, 1998) in vprašalnik velikih pet faktorjev osebnosti BFI (John, Donahue, Kentle, 1991). Regresijska analiza je pokazala, da po kontroliranju nacionalnosti in spola velikih pet faktorjev osebnosti pojasnjuje do 33 % variance emocionalne inteligentnosti. Lestvico zaznavanja in razumevanja emocij pomembno napovedujeta odprtost in ekstravertnost. Pomembna prediktorja lestvice izražanja in poimenovanja emocije sta ekstravertnost in vestnost. Največ pojasnjene variance prispeva pet velikih k lestvici upravljanja in uravnavanja emocij. Najpomembnejši prediktor je nevroticizem, pomembna prediktorja sta tudi ekstravertnost in vestnost. Kljub relativno visokemu deležu pojasnjene variance pa diskriminativna veljavnost vprašalnika ESCQ ni problematična.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

17.11.2009

Številka

Rubrika

Znanstveni raziskovalnoempirični članki

Kako citirati

Avsec, A., Takšić, V., & Mohorić, T. (2009). Povezanost emocionalne inteligentnosti s petimi velikimi faktorji osebnosti na hrvaškem in slovenskem vzorcu študentov. Psihološka Obzorja, 18(3), 99-110. https://doi.org/10.20419/2009.18.284

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>