Samoregulativni procesi kot prediktorji uspešnosti učencev glasbene šole pri nauku o glasbi

Povzetek

V raziskavi nas je zanimal odnos med nekaterimi vidiki samoregulativnega učenja in uspehom pri nauku o glasbi, ki je obvezen, temeljni predmet v slovenskih nižjih glasbenih šolah. Sodelovalo je 457 učencev petih in šestih razredov (153 fantov in 303 deklet) iz 10 glasbenih šol v Sloveniji. Učenci so izpolnjevali vprašalnik o čustveno-motivacijskih in (meta)kognitivnih procesih samoregulativnega učenja pri nauku o glasbi ter rešili preizkus znanja. Ob koncu leta smo pridobili tudi njihove zaključne ocene pri predmetu. Rezultati so pokazali, da obstajajo pomembne korelacije med skoraj vsemi vidiki samoregulativnega učenja in učenčevimi dosežki pri predmetu. Pokazalo se je, da so čustveno-motivacijski faktorji boljši prediktorji učnega uspeha kot (meta)kognitivni faktorji, ter da sta anksioznost in kompetentnost najpomembnejša individualna prediktoja. Ugotovili smo tudi, da samoregulativni procesi pojasnijo večji delež variance pri zaključnih ocenah kot pri rezultatih preizkusa znanja.