Vpliv nezavednih motivov na stil vodenja

Povzetek

Že v prejšnjem stoletju je McClelland (1975) začel z raziskovanjem odnosa med nezavednimi motivi in vodjevim vedenjem. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kako vpliva vodjeva notranja motivacija na njegovo vedenje oz. stil vodenja. Po načelu priložnostnega vzorčenja je bilo v raziskavo vključenih 59 vodij, zaposlenih v slovenskih in mednarodnih podjetjih, ki imajo sedež v Sloveniji. Z njimi smo opravili enourni usmerjeni intervju ter najmanj devet njihovih direktno podrejenih prosili za izpolnitev dveh vprašalnikov, ki se nanašajo na vedenje vodje. Za analizo intervjujev smo uporabili Winterjev sistem vrednotenja motivov moči, druženja in dosežkov ter moralne odgovornosti. Metoda vrednotenja se je izkazala za nizko zanesljivo. Na osnovi faktorske analize smo oblikovali pet prepoznavnih stilov: vodenje, temelječe na vrednotah, direktivno vodenje, sodelovalno vodenje, storilnostno naravnano vodenje in podporno vodenje. Analiza nezavednih motivov je pokazala, da pri podjetnikih prevladujeta motiv dosežkov in motiv moči, medtem ko pri direktorjih pogosteje (33 %) opazimo prisotnost motivacijskega profila vodenja (visoko izražena moralna odgovornost ter visoko izražen motiv moči, ki je višji od motiva po druženju). Napovedani vpliv nezavednih motivov na vodjevo vedenje pa je manjši od pričakovanega.