Socialna inteligentnost, empatija in agresivno vedenje: je stereotipna predstava agresivnega človeka kot socialno nekompetentnega zavajajoča?

Avtorji

  • Marina Vidmar
  • Andreja Avsec

DOI:

https://doi.org/10.20419/2011.20.348

Ključne besede:

agresivnost, socialna inteligentnost, empatija, pozna adolescenca

Povzetek

V pričujoči raziskavi smo na 187 dijakih 3. in 4. letnika gimnazije (86 deklet in 101 fant) preučevali, v kolikšni meri različni vidiki socialne inteligentnosti prispevajo k posredni in neposredni agresivnosti ter v kolikšni meri empatija lahko deluje kot zaviralec agresivnosti. Agresivnost smo ocenjevali z vprašalnikoma AQ (fizična agresivnost) in IAS-A (socialno izključevanje, zlobni humor in indukcija krivde), socialno inteligentnost z vprašalnikom TSIS (procesiranje socialnih informacij, socialne spretnosti in socialno zavedanje), empatijo pa s z vprašalnikom IRI (zavzemanje perspektive in empatična skrb). Rezultati so potrdili naša predvidevanja, da kognitivni vidik empatije deluje kot pomemben inhibitor tako direktnih kot indirektnih oblik agresivnosti. Sposobnost procesiranja socialnih informacij je bila pomembno pozitivno, socialno zavedanje pa pomembno negativno povezana s posredno agresivnostjo, kar nakazuje, da povezave različnih vidikov socialne inteligentnosti z agresivnostjo niso enoznačne. Socialno visoko inteligentne osebe, ki nimajo težnje po vživljanju v perspektivo drugega, torej lahko zlorabljajo svoje sposobnosti (predvsem sposobnost procesiranja socialnih informacij) za bolj prikrito in zato družbeno manj sankcionirano agresivno vedenje, ki pa vseeno destruktivno deluje na medosebne odnose.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

19.03.2012

Številka

Rubrika

Znanstveni raziskovalnoempirični članki

Kako citirati

Vidmar, M., & Avsec, A. (2012). Socialna inteligentnost, empatija in agresivno vedenje: je stereotipna predstava agresivnega človeka kot socialno nekompetentnega zavajajoča?. Psihološka Obzorja, 20(4), 59-71. https://doi.org/10.20419/2011.20.348

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>