Uporaba množičenja v izobraževanju na primeru eTwinning
Izkušnje s Poljske
DOI:
https://doi.org/10.4312/slo2.0.2022.2.184-201Ključne besede:
množičenje, eTwinning, učenje jezikovPovzetek
Projekt eTwinning je usmerjen predvsem v spodbujanje sodelovanja med šolami v Evropi in v drugih državah, obenem pa program zaradi sodelovanja več kot milijona učiteljev iz 44 držav predstavlja tudi obsežno dejavnost množičenja v izobraževanju. V članku bo projekt, ki strukturira povezane pedagoške pristope in prakse, analiziran in obravnavan z vidika načel množičenja. Učitelji in učenci v programu sodelujejo prostovoljno. Vse dejavnosti sodelovanja, priprave gradiva in objave rezultatov, ki potekajo na spletu in poudarjajo učenje jezikov, izpolnjujejo značilnosti učinkovite uporabe množičenja v izobraževanju. Opravljamo dve vrsti analiz, in sicer splošno analizo značilnosti programa in lokalno analizo izbranih projektov. Splošna analiza povezuje prakse množičenja z dejavnostmi projekta eTwinning. Lokalna analiza temelji na izstopajočih projektih, ki so bili dani v ocenjevanje za državno nagrado na Poljskem, kar je ponazorjeno tudi z dejavnostmi in sklici na javna spletna mesta projektov. Namen besedila je pokazati, da lahko učitelji učinkovito uporabljajo množičenje v izobraževanju, tudi kadar niso ciljno usmerjeni v njegovo uporabo.
Prenosi
Literatura
Aboujaoude, E., Savage, M. W., Starcevic, V., & Salame, W. O. (2015). Cyberbullying: Review of an old problem gone viral. Journal of Adolescent Health, 57(1), 10–18. doi: 10.1016/j.jadohealth.2015.04.011 DOI: https://doi.org/10.1016/j.jadohealth.2015.04.011
Arhar Holdt, Š., Zviel-Girshin, R., Gajek, E., Durán-Muñoz, I., Bago, P., Fort, K., Hatipoglu, C., Kasperavičienė, R., …, & Zanasi, L. (2020). Language Teachers and Crowdsourcing: Insights from a Cross-European Survey. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 46(1), 1–28. DOI: https://doi.org/10.31724/rihjj.46.1.1
Bettig, R. V. (2018). Copyrighting culture: The political economy of intellectual property. Routledge. DOI: https://doi.org/10.4324/9780429501302
Chou, H. L., & Chen, C. H. (2016). Beyond identifying privacy issues in e-learning settings –Implications for instructional designers. Computers & Education, 103(1), 124–133. DOI: https://doi.org/10.1016/j.compedu.2016.10.002
Edwards, B., Hofmeyr, S., & Forrest, S. (2016). Hype and heavy tails: A closer look at data breaches. Journal of Cybersecurity, 2(1), 3–14. doi: 10.1093/cybsec/tyw003 DOI: https://doi.org/10.1093/cybsec/tyw003
Gajek, E. (2007a). eTwinning przykładem e-learningu w oświacie. e-mentor, 2(19), 33–39.
Gajek. E. (2007b). eTwinning: the Polish experience. In: B. Beaven (Ed.), IATEFL 2006, Harrogate Conference Selections. Canterbury: IATEFL Darvin College.
Gajek. E. (2009a). Ewaluacja kursu online: „Jak uczestniczyć w programie eTwinning?”. In E. Gajek & P. Poszytek (Eds.), eTwinning drogą do edukacji przyszłości. Warszawa: Fundacja Rozwoju Systemu Edukacji.
Gajek, E. (2009b). Kompetencje kluczowe w projektach międzynarodowych programu eTwinning. In E. Gajek & P. Poszytek (Eds.), eTwinning drogą do edukacji przyszłości. Warszawa: Fundacja Rozwoju Systemu Edukacji.
Gajek. E. (2010). Social and cognitive constructivism in practice on the basis of eTwinning project in science. In Z. C. Zacharia, C. P. Constantinou & M. Papaevipidou (Eds.), Computer Based Learning in Science (pp. 41–47). Cyprus: University of Cyprus.
Gajek, E. (2012). Constructionism in action. European eTwinning Projects. In F. Zhang (Ed.), Computer-Enhanced and Mobile-Assisted Language Learning: Emerging Issues and Trends IGI-Global Australia (pp. 116–136). DOI: https://doi.org/10.4018/978-1-61350-065-1.ch006
Gajek, E. (2017). Curriculum integration in distance learning at primary and secondary educational levels on the example of eTwinning projects; Challenges and Future Trends of Distance Learning. Education Sciences, 8(1), 1–15. doi:10.3390/educsci8010001 DOI: https://doi.org/10.3390/educsci8010001
Gajek, E. (2021). Cooperative Blended Learning and Teaching – on the Example of eTwinning. A. Palalas, C Lazou (eds.) Blended Language Learning: Evidence-Based Trends and Applications, 94-116. International Association for Blended Learning (IABL) & Power Learning Solutions.
Garcia, I. (2013). Learning a language for free while translating the web. Does Duolingo work? International Journal of English Linguistics, 3(1), 19–25. doi: 10.5539/ijel.v3n1p19 DOI: https://doi.org/10.5539/ijel.v3n1p19
Howe, J. (2006). The rise of crowdsourcing. Wired Magazine, 14(6), 1–4.
Jiang, Y., Schlagwein, D., & Benatallah, B. (2018). A review of crowdsourcing for education: State of the art of literature and practice. PACIS 2018 Proceedings, 180. Retrieved from https://aisel.aisnet.org/pacis2018/180
Johnstone, S. M., & Soares, L. (2014). Principles for developing competency-based education programs, Change: The Magazine of Higher Learning, 46(2), 12–19. DOI: https://doi.org/10.1080/00091383.2014.896705
Key Competences for Lifelong Learning. (2019). Luxembourg: Publication Office of the European Union. Retrieved from https://www.fi.uu.nl/publicaties/literatuur/2018_eu_key_competences.pdf.
Kurcz, I. (2011). Charakterystyka kompetencji językowej – reprezentacje umysłowe. In I. Kurcz & H. Okuniewska (Eds.), Język jako przedmiot badań psychologicznych. Psycholingwistyka ogólna i neurolingwistyka. Warszawa: Academica.
McLeod, S. (2019). Constructivism as a theory for teaching and learning. Simply Psychology. Retrieved from https://www.simplypsychology.org/constructivism.html.
Sallis. E. (2014). Total quality management in education. Routledge. Retrieved from https://herearmenia.files.wordpress.com/2011/09/ebooksclub-org__total_quality_management_in_education.pdf DOI: https://doi.org/10.4324/9780203417010
Skaržauskaitė, M. (2012). The application of crowd sourcing in educational activities. Social technologies, 2(1), 67–76.
Zdravkova, K. (2020). Ethical issues of crowdsourcing in education, Journal of Responsible Technology, Vol. 2–3. doi: 10.1016/j.jrt.2020.100004 DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrt.2020.100004
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Elżbieta Gajek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Prispevki v reviji Slovenščina 2.0 so dostopni po licenci Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0).
Tudi pri objavi prispevkov v reviji Slovenščina 2.0 velja licenca Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0). Po tej licenci avtorji obdržijo avtorske pravice, hkrati pa uporabnikom dovolijo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela (tudi za komercialno uporabo in predelavo), če navedejo avtorja ter citirajo delo in ga širijo naprej pod istimi pogoji. Dovoljenje niti s strani avtorja niti s strani izdajatelja revije za vse to torej ni potrebno. Predelavo in nadgradnjo dela sme uporabnik distribuirati, dati v najem ali priobčiti javnosti le pod pogoji te iste licence, novejše različice te licence z istimi elementi, kot jih vsebuje ta licenca, ali z drugo nacionalno licenco Creative Commons, ki vsebuje iste elemente licence kot ta licenca.
Pri reviji Slovenščina 2.0 med avtorji in izdajateljem niso sklenjene nobene dodatne pogodbe ali dogovori, avtorji torej avtorske pravice in pravice nadaljnjega širjenja obdržijo brez omejitev.
Pri reviji Slovenščina 2.0 avtorjem dovoljujemo in jih spodbujamo, da svoje besedilo, ki je bilo objavljeno v reviji Slovenščina 2.0, objavijo še kje drugje na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih, na osebnih spletnih straneh), vendar s pripisom, v katerem je razvidno, da je naša revija besedilo objavila prva.
