Referencing the Public by Populist and Non-populist Parties in the Slovene Parliament

Darja Fišer; Tjaša Konovšek; Andrej Pančur

doi:10.4312/slo2.0.2023.1.69-90

Avtorji

Darja Fišer Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Tjaša Konovšek Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Andrej Pančur Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/slo2.0.2023.1.69-90

Ključne besede:

politične stranke, populizem, življenjski svet, parlament, Slovenija

Povzetek

Prispevek se posveča raziskovanju vprašanja različnih oblik in odstopanj od parlamentarne demokracije, pri čemer kot študijski primer jemlje Slovenijo med letoma 1992 in 2018. Osredotoča se na osrednjo institucijo parlamentarne demokracije, parlament, ter analizira delovanje poslancev oziroma njihovega govora v parlamentu vse od začetka prvega parlamentarnega mandata do izteka leta, ko so še na voljo podatki za analizo celotnega državnozborskega mandata. Skladno z domnevo, da je populizem svojevrsten politični slog, ki vzpostavlja posebno povezavo z množicami, torej javnostjo, si prispevek zastavlja vprašanje, ali so poslanci populističnih strank v primerjavi s poslanci nepopulističnih strank v svojem govorjenju kako drugače naslavljali splošno javnost. Rezultati empirične analize so pokazali, da so člani populističnih strank javnost naslavljaji pogosteje. Vendar je razlika med njimi in poslanci, ki so prihajali iz nepopulističnih strank, izrazito majhna, kar je moč pojasniti z močjo parlamenta kot institucije. To opozarja na pomembnost okolja, pričakovanj in navad (Lebenswelt), v katerem delujejo poslanci še tako različnih si strank.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aerts, R. (2019). The ideal of parliament in Europe since 1800. Cham: Palgrave Macmillan. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-27705-5

Brown, S. A. (2016). The European Commission and Europe’s Democratic Process. Why the EU’s Executive Faces an Uncertain Future. London: Palgrave Pivot. doi: 10.1057/978-1-137-50560-6 DOI: https://doi.org/10.1057/978-1-137-50560-6

Bunce, V. (1995). Should transitologists be grounded? Slavic Review, 54(1), 111–127. DOI: https://doi.org/10.2307/2501122

Calc: Corpus Calculator. Retrieved from https://www.korpus.cz/calc/

Campani, G., & Pajnik, M. (2017). Populism in historical perspectives. In G. Lazaridis & G. Campani (Eds.), Understanding the populist shift: othering in a Europe in crisis (str. 13–30. London: New York: Routledge.

Carothers, T. (2002). The end of transition paradigm. Journal of democracy, 13(1), 5–20. DOI: https://doi.org/10.1353/jod.2002.0003

Cas Mudde, Populist radical right parties in Europe. Cambridge: Cambridge University Press, 2007. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511492037

CLARIN Slovenia. Common Language Resources and Technology Infrastructure, http://www.clarin.si/info/about/

Fabijan, E., & Ribać, M. (2021). Politični in medijski populizem v televizijskem političnem intervjuju. Social Science Forum, 37(98), 43–68.

Fink Hafner, D. (2019). Populizem. Ljubljana: Založba FDV.

Fink Hafner, D., & Lah, D. (2003). Managing Europe from Home: The Europeanisation of the Slovene Core Executive. Ljubljana: Založba FDV.

Fink Hafner, D., & Lah, D. (2005). Proces evropeizacije in prilagajanja političnih ustanov na nacionalni ravni. Ljubljana: Založba FDV.

Fišer, D., Konovšek, T., & Pančur, A. (2022). Referencing the Public by Populist and Non-Populist Parties in the Slovene Parliament. In D. Fišer & T. Erjavec (Eds.), Proceedings of the Conference on Language Technologies and Digital Humanities, September 15– 16 2022. Ljubljana, Slovenia (pp. 243–247). Ljubljana: Inštitut na novejšo zgodovino. Retrieved from https://nl.ijs.si/jtdh22/pdf/JTDH2022_Proceedings.pdf

Frank, A., & Šori, I. (2015). Normalizacija rasizma z jezikom demokracije: primer Slovenske demokratske stranke, Časopis za kritiko znanosti, 43(260), 89–103.

Fuentes, J. F. (2020). Populism. Contributions to the History of Concepts, 15(1), 47–68. DOI: https://doi.org/10.3167/choc.2020.150103

Gašparič, J. (2012). Državni zbor 1992–2012: o slovenskem parlamentarizmu. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.

Gjuričová, A., & Zahradníček, T. (2018). Návrat parlamentu. Česi a Slováci ve Federálním shromáždění. Praha: Argo, 2018.

Gjuričová, A., Schulz, A., Velek, L., & Wirsching, A. (Eds.). (2014). Lebenswelten von Abgeordneten in Europa 1860–1990. Düsseldorf: Droste Verlag.

Habermas, J. (2007). The Theory of Communicative Action, Vol. 2, Lifeworld and system: a critique of functionalist reason. Cambridge: Polity Press.

Hadalin, J. (2020). Straight Talk. The Slovenian National Party’s Programme Orientations and Activities. Contributions to Contemporary History, 60(2). doi: 10.51663/pnz.60.2.10 DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.60.2.10

Hadalin, J. (2021). What Would Henrik Tuma Say? From The Social Democratic Party of Slovenia to the Slovenian Democratic Party. Contributions to Contemporary History 61(3). doi: 10.51663/pnz.61.3.10 DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.10

Husserl, E. (1996). Die Krisis der europäischen Wissenschaften und die transzendentale Phänomenologie: eine Einleitung und die phänomenologische Philosophie. Hamburg: Meiner.

Ihalainen, P., Ilie, C., & Palonen, K. (Eds.). (2016). Parliament and Parliamentarism. A Comparative History of a European Concept. Berghahn. DOI: https://doi.org/10.2307/j.ctvgs0b7n

Jansen, T. (2011). At Europe’s service: the origins and evolution of the European People’s Party. Berlin: Heidelberg: New York: Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-642-19414-6

Krastev, I. & Holmes, S. (2019). The light that failed: a reckoning. London: Penguin Books.

Krašovec, A. (2000). Moč v političnih strankah: odnosi med parlamentarnimi in centralnimi deli političnih strank. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Lovec, M. (Ed.). (2019). Populism and attitudes towards the EU in Central Europe. Ljubljana: Faculty of Social Sciences.

Moffitt, B. (2015). How to Perform Crisis: A Model for Understanding the Key Role of Crisis in Contemporary Populism. Government and Opposition, 50(2), 189–217. DOI: https://doi.org/10.1017/gov.2014.13

Mudde, E. (Ed.). (2005). Racist Extremism in Central and Eastern Europe. London: New York: Routledge. DOI: https://doi.org/10.4324/9780203002377

Pajnik, M. (2019). Media Populism on the Example of Right-Wing Political Parties’ Communication in Slovenia. Problems of Post-Communism, 66(1), 21–32. DOI: https://doi.org/10.1080/10758216.2018.1540275

Pančur, A., Erjavec, T., Ojsteršek, M., Šorn, M., & Blaj Hribar, N. (2020). Slovenian parliamentary corpus (1990–2018) siParl 2.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, http://hdl.handle.net/11356/1300.

von Puttkamer, J., Borodziej, W., & Holubec, S. (Eds.). (2019). From revolution to uncertainty: the year 1990 in central and Eastern Europe. London: New York: Routledge. DOI: https://doi.org/10.4324/9781351140324

Repe, B. (2002). Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan.

Repe, B. (2001). Slovenci v osemdesetih letih. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije.Organization for Security and Co-operation in Europe, Observation of early parliamentary elections in Slovenia, 4 December 2011: OSCE/ODIHR Election Assessment Mission Final Report. Retrieved from https://www.osce.org/odihr/elections/Slovenia/87786

Rizman, R. (2006). Uncertain Path. Democratic transition and consolidation in Slovenia. College Station: Texas A&M University Press.

Sartori, G. (2005). Parties and party systems: a framework for analysis. Colchester: ECPR.

Schulz, A., & Wirsching, A. (Eds.). (2012). Parlamentarische Kulturen in Europa. Das Parlament als Kommunikationsraum. Düsseldorf: Droste Verlag.

Šori, I. (2015). Za narodov blagor: skrajno desni populizem v diskurzu stranke Nova Slovenija. Časopis za kritiko znanosti, 43(260), 104–117.

Toplišek, A. (2019). Between populism and socialism: Slovenia’s Left party. In G. Katsambekis & A. Kioupkiolis (Eds.), The Populist Radical Left in Europe. London: New York: Routledge. doi: 10.4324/9781315180823-4 DOI: https://doi.org/10.4324/9781315180823-4