Leto plus pomeni plus: vpliv Leta plus na mednarodne študente in njihovo prilagajanje na življenje v Sloveniji

Nataša Pirih Svetina

doi:10.4312/slo2.0.2024.2.294-323

Avtorji

Nataša Pirih Svetina

DOI:

https://doi.org/10.4312/slo2.0.2024.2.294-323

Ključne besede:

mednaordni študenti, Leto plus, prilagajanje, vključevanje, učenje slovenščine

Povzetek

V izhodišče prispevka so postavljeni mednarodni študenti, ki se morajo, da bi bili pri svojem študiju v tuji državi lahko uspešni, na različne načine prilagoditi. Pri tem jim visokošolske ustanove lahko nudijo podporo, med drugim tudi z učenjem učnega jezika na univerzi ali jezika okolja, v katerem poteka študij. Na Univerzi v Ljubljani je tak program Leto plus, ki mednarodnim študentom omogoča brezplačno učenje slovenščine. Znanje jezika in druga v programu pridobljena znanja, védenje in veščine naj bi bili udeležencem v pomoč pri prilagajanju na življenje v slovensko govorečem okolju, predvsem pa naj bi pripomogli k boljšemu vključevanju v študijski proces, ki večinoma poteka v slovenščini. Po sedmih letih izvajanja programa smo se odločili med dosedanjimi udeleženci preveriti, ali jim je Leto plus pomagalo pri prilagajanju na novo okolje in kakšen učinek je imelo le-to na njihov študij in bivanje v Sloveniji. Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo fokusne skupine in ankete, v kateri je sodelovalo 148 nekdanjih udeležencev Leta plus. Anketirani so svojo izkušnjo z udeležbo v programu z različnih vidikov ocenili kot pozitivno. Skoraj tri četrtine anketiranih bi program priporočilo tudi svojim prijateljem in znancem. Rezultati pa so pokazali, kje v programu bi bile še možne izboljšave.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aladegbaiye, A. T., De Jong, M. D., & Beldad, A. D. (2022). How international students’ acculturation motivation develops over time in an international learning environment: A longitudinal study. Journal of International Students, 12(2). doi: 10.32674/jis.v12i2.3642

Almukdad, M., & Karadag, E. (2024). Culture shock among international students in Turkey: an analysis of the effects of self-efficacy, life satisfaction and socio-cultural adaptation on culture shock. BMC psychology, 12(1), 154. doi: 10.1186/s40359-024-01641-9

Chemerys, A. (2019). Integracija tujih študentov Univerze na Primorskem: zaključni projekt. Diplomsko delo. Dostopno prek https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=15332

Dentakos, S., Wintre, M., Chavoshi, S., & Wright, L. (2017). Acculturation Motivation in International Student Adjustment and Permanent Residency Intentions: A Mixed-Methods Approach. Emerging Adulthood, 5(1), 27–41. doi: 10.1177/2167696816643628

Gibbs, R., Güneri, O.Y., Pankau, T., & Bikos, L. (2020). Birds of a Feather Fare Less Well Together: Modeling Predictors of International Student Adaptation. Sustainability, 12, 2317. doi: 10.3390/su12062317

Hoerger, M. (2010). Participant dropout as a function of survey length in Internet-mediated university studies: Implications for study design and voluntary participation in psychological research. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 13(6), 697–700. doi: 10.1089/cyber.2009.0445

Kara, A., & Zeren, D. (2023). The relationship between the Net Promoter Score (NPS) and students’ college experiences at a state university. International Review on Public and Nonprofit Marketing, 20(4), 721–737. https://doi.org/10.1007/s12208-022-00352-4

Koo, K., Baker, I., & Yoon, J. (2021). The first year of acculturation: A longitudinal study on acculturative stress and adjustment among first-year international college students. Journal of International Students, 11(2), 278–298. doi: 10.32674/jis.v11i2.1726

Lep, Ž. (2017). Fokusne skupine. Seminar pri predmetu Kadrovski razvoj zaposlenih. Dostopno prek https://psihologijadela.com/wp-content/uploads/2018/03/krz_seminar_fokusne_lep1.pdf

Milavec Kapun M., Kavalir M., Kustec K., & Pušnik N. (2020) Ostati ali oditi – doživljanja mednarodnih študentov v času epidemije COVID-19. Družboslovne razprave, XXXVI(2020), 94–95; 75–100.

Oduwaye, O., Kiraz, A., & Sorakin, Y. (2023). A Trend Analysis of the Challenges of International Students Over 21 Years. SAGE Open, 13(4). doi: 10.1177/21582440231210387

Pirih Svetina, N., & Kavalir, M. (2023). Mednarodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani. V M. Kavalir & Milavec Kapun (ur.), Mednarodni študenti in zdravstvena komunikacija v Sloveniji (str. 44–61). Založba Univerze v Ljubljani.

Reichheld, F. F. (2003). The One Number You Need to Grow. Harvard Bussines Review, 81, 46–54.

Sadewo G. R. P. , Kashima E. S., Gallagher C., Kashima Y., & Koskinen J. (2020). International Students’ CrossCultural Adjustment: Social Selection or Social Influence? Journal of Cross-Cultural Psychology, 51(6), 490 –510. doi:

10.1177/0022022120930092

SEJO = Svet Evrope. (2011). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, po¬učevanje, ocenjevanje. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Dostopno prek https://centerslo.si/knjige/ucbeniki-in-prirocniki/ prirocniki-in-ucno-gradivo/skupni-evropski-jezikovni-okvir/

Sheng, L., Dai, J., & Lei, J. (2022). The impacts of academic adaptation on psychological and sociocultural adaptation among international students in China: The moderating role of friendship. International Journal of Intercultural Relations, 89, 79–89. doi: 10.1016/j.ijintrel.2022.06.001

Stritar Kučuk, M., & Pirih Svetina, N. (2024). Študenti priseljenci in njihove slovenščine: Pisna zmožnost udeležencev Leta plus. Slovenščina 2.0, 200–232.

SURS. Dostopno prek https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/12871

Wilczewski, M., & Alon, I. (2023). Language and communication in international students’ adaptation: a bibliometric and content analysis review. Higher Education, 85(6), 1235–1256. doi: 10.1007/s10734-022-00888-8