Korpusne metode in njihov odsev v jezikoslovnih teorijah 20. stoletja
DOI:
https://doi.org/10.4312/slo2.0.2013.1.4-23Ključne besede:
korpusi, jezikoslovje, strukturalizem, semantika, skladnja, Saussure, ChomskyPovzetek
V 20. stoletju se je strukturalizem vzpostavil kot osrednja jezikoslovna teorija, v prvi polovici stoletja predvsem s svojim začetnikom Ferdinandom de Saussurjem, v drugi polovici pa z likom Noama Chomskega. Zadnji je vztrajno zavračal smiselnost analiz obsežnih količin besedil, ki jih je obravnaval kot nezanimive v primerjavi z jezikovno intuicijo naravnega govorca. Vzporedno s strukturalizmom so se množile tudi jezikoslovne smeri, ki so opozarjale na nezadostnost prevladujoče jezikoslovne paradigme in na teoretske uvide, ki jih je omogočila šele sistematična analiza velikih količin besedil. Prispevek obravnava dileme, ki izhajajo iz navedene dihotomije in umešča t. i. korpusno jezikoslovje v širši jezikoslovni kontekst.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Krek, S. (2013): Korpusne metode in njihov odsev v jezikoslovnih teorijah 20. stoletja. Slovenščina 2.0, 1 (1): 4–23.
Prenosi
Objavljeno
1. 12. 2013
Številka
Rubrika
Razprave
Licenca
Avtorske pravice (c) 2013 Simon Krek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Krek, S. (2013). Korpusne metode in njihov odsev v jezikoslovnih teorijah 20. stoletja. Slovenščina 2.0: Empirične, Aplikativne in Interdisciplinarne Raziskave, 1(1), 4-23. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2013.1.4-23