Korpusne metode in njihov odsev v jezikoslovnih teorijah 20. stoletja

Avtorji

  • Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik / Institut “Jožef Stefan”, Laboratorij za umetno inteligenco

DOI:

https://doi.org/10.4312/slo2.0.2013.1.4-23

Ključne besede:

korpusi, jezikoslovje, strukturalizem, semantika, skladnja, Saussure, Chomsky

Povzetek

V 20. stoletju se je strukturalizem vzpostavil kot osrednja jezikoslovna teorija, v prvi polovici stoletja predvsem s svojim začetnikom Ferdinandom de Saussurjem, v drugi polovici pa z likom Noama Chomskega. Zadnji je vztrajno zavračal smiselnost analiz obsežnih količin besedil, ki jih je obravnaval kot nezanimive v primerjavi z jezikovno intuicijo naravnega govorca. Vzporedno s strukturalizmom so se množile tudi jezikoslovne smeri, ki so opozarjale na nezadostnost prevladujoče jezikoslovne paradigme in na teoretske uvide, ki jih je omogočila šele sistematična analiza velikih količin besedil. Prispevek obravnava dileme, ki izhajajo iz navedene dihotomije in umešča t. i. korpusno jezikoslovje v širši jezikoslovni kontekst.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Krek, S. (2013): Korpusne metode in njihov odsev v jezikoslovnih teorijah 20. stoletja. Slovenščina 2.0, 1 (1): 4–23.

Prenosi

Objavljeno

1. 12. 2013

Številka

Rubrika

Razprave

Kako citirati

Krek, S. (2013). Korpusne metode in njihov odsev v jezikoslovnih teorijah 20. stoletja. Slovenščina 2.0: Empirične, Aplikativne in Interdisciplinarne Raziskave, 1(1), 4-23. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2013.1.4-23

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)