Nenavaden par: pogostost besede v korpusu in pri uporabniških poizvedbah
DOI:
https://doi.org/10.4312/slo2.0.2014.2.94-113Ključne besede:
pogostost v korpusu, izbira lem, načini iskanj po slovarju, posodabljanje slovarjev, dnevniki iskanj uporabnikovPovzetek
rispevek se osredotoča na preučitev razmerja med dnevniki iskanj uporabnikov po spletnem slovarju in korpusno pogostostjo besed. Študijo so spodbudila razmišljanja, ki so se porajala pri rednem slovarskem delu in jih lahko strnemo v vprašanje: kako ohranjati na korpusu temelječ slovar aktualen? Bi morala biti naslednja beseda, ki jo uvrstimo v slovar, tista, ki sledi zadnji uslovarjeni besedi na frekvenčnem seznamu besed iz korpusa? Ali bi morala biti to beseda, ki jo uporabniki najpogosteje neuspešno iščejo v slovarju? Da bi prišli do ustreznih kriterijev, so avtorji analizirali dnevnike iskanj uporabnikov danskega slovarja v obdobju od 2009 do 2012 in seznam najpogosteje iskanih besed primerjali z njihovo pogostostjo v korpusu. S proučitvijo iskalnih navad uporabnikov so avtorji želeli priti do odgovorov na sledeča vprašanja: Ali so v slovarju besede, ki jih uporabniki nikoli ne iščejo? Če je odgovor da, ali lahko na podlagi njihove pogostosti v korpusu opazimo kakšne smiselne vzorce – gre za besede iste besedne vrste, so besede zelo pogoste ali zelo redke, se pojavljajo v določenem frekvenčnem območju? Ugotovitev prispevka je, da je pogostost v korpusu dober kriterij za 20.000 najpogostejših iztočnic, medtem ko je treba pri manj pogostih besedah dodati še druge metode, med katerimi je tudi pregled iskanj uporabnikov, nadvse pomembna pa je tudi presoja leksikografov.Prenosi
Literatura
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2014 Lars Trap-Jensen, Henrik Lorentzen, Nicolai H. Sørensen

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Prispevki v reviji Slovenščina 2.0 so dostopni po licenci Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0).
Tudi pri objavi prispevkov v reviji Slovenščina 2.0 velja licenca Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0). Po tej licenci avtorji obdržijo avtorske pravice, hkrati pa uporabnikom dovolijo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela (tudi za komercialno uporabo in predelavo), če navedejo avtorja ter citirajo delo in ga širijo naprej pod istimi pogoji. Dovoljenje niti s strani avtorja niti s strani izdajatelja revije za vse to torej ni potrebno. Predelavo in nadgradnjo dela sme uporabnik distribuirati, dati v najem ali priobčiti javnosti le pod pogoji te iste licence, novejše različice te licence z istimi elementi, kot jih vsebuje ta licenca, ali z drugo nacionalno licenco Creative Commons, ki vsebuje iste elemente licence kot ta licenca.
Pri reviji Slovenščina 2.0 med avtorji in izdajateljem niso sklenjene nobene dodatne pogodbe ali dogovori, avtorji torej avtorske pravice in pravice nadaljnjega širjenja obdržijo brez omejitev.
Pri reviji Slovenščina 2.0 avtorjem dovoljujemo in jih spodbujamo, da svoje besedilo, ki je bilo objavljeno v reviji Slovenščina 2.0, objavijo še kje drugje na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih, na osebnih spletnih straneh), vendar s pripisom, v katerem je razvidno, da je naša revija besedilo objavila prva.