(Re)standardizacija v primežu nacionalne identitete: primer hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega jezika

Avtorji

  • Vesna Požgaj Hadži Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Tatjana Balažic Bulc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/slo2.0.2015.2.67-94

Ključne besede:

(re)standardizacija, funkcije standardnega jezika, hrvaški standardni jezik, srbski standardni jezik, bosanski standardni jezik, črnogorski standardni jezik

Povzetek

V procesu jezikovne standardizacije imajo med različnimi funkcijami ključno vlogo funkcija združevanja, funkcija razdruževanja in funkcija prestiža. V prispevku je v središču pozornosti funkcija razdruževanja, ki zahteva redefiniranje statusa standardnih jezikov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi politika. V takih primerih lahko pogosto govorimo o procesu restandardizacije ali, z drugimi besedami, o preoblikovanju jezika, ki je že standardiziran, vendar na nekoliko drugačnih temeljih. Rezultate takega procesa prikažemo v štirih jezikih naslednikih nekdanje srbohrvaščine, tj. hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini, ki so bili po razdružitvi deležni različnih (potrebnih in nepotrebnih) jezikovnih sprememb (posebej na leksikalni in glasoslovni ravni) z izjemno simbolno vrednostjo. Vzroki za spremembe so tako zunanji (nova družbeno-politična ureditev), kot notranji (spremenjen odnos do sosednih standardnih jezikov, večje zanimanje za jezikovna vprašanja, strankarsko delovanje posameznih jezikoslovcev v okviru različnih inštitucij ipd.), v obeh primerih pa tesno povezani s političnimi strukturami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Požgaj Hadži, V., Balažic Bulc, T. (2015): (Re)standardizacija v primežu nacionalne identitete (na primeru hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega jezika). Slovenščina 2.0, 3 (2): 67–94.

Prenosi

Objavljeno

01.12.2015

Kako citirati

Požgaj Hadži, V., & Balažic Bulc, T. (2015). (Re)standardizacija v primežu nacionalne identitete: primer hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega jezika. Slovenščina 2.0: Empirične, Aplikativne in Interdisciplinarne Raziskave, 3(2), 67–94. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2015.2.67-94

Številka

Letn. 3 Št. 2 (2015)

Rubrike

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2016 Vesna Požgaj Hadži, Tatjana Balažic Bulc

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Prispevki v reviji Slovenščina 2.0 so dostopni po licenci Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0).

Tudi pri objavi prispevkov v reviji Slovenščina 2.0 velja licenca Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0). Po tej licenci avtorji obdržijo avtorske pravice, hkrati pa uporabnikom dovolijo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela (tudi za komercialno uporabo in predelavo), če navedejo avtorja ter citirajo delo in ga širijo naprej pod istimi pogoji. Dovoljenje niti s strani avtorja niti s strani izdajatelja revije za vse to torej ni potrebno. Predelavo in nadgradnjo dela sme uporabnik distribuirati, dati v najem ali priobčiti javnosti le pod pogoji te iste licence, novejše različice te licence z istimi elementi, kot jih vsebuje ta licenca, ali z drugo nacionalno licenco Creative Commons, ki vsebuje iste elemente licence kot ta licenca.

Pri reviji Slovenščina 2.0 med avtorji in izdajateljem niso sklenjene nobene dodatne pogodbe ali dogovori, avtorji torej avtorske pravice in pravice nadaljnjega širjenja obdržijo brez omejitev.

Pri reviji Slovenščina 2.0 avtorjem dovoljujemo in jih spodbujamo, da svoje besedilo, ki je bilo objavljeno v reviji Slovenščina 2.0, objavijo še kje drugje na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih, na osebnih spletnih straneh), vendar s pripisom, v katerem je razvidno, da je naša revija besedilo objavila prva.