Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika
DOI:
https://doi.org/10.4312/slo2.0.2017.2.33-63Ključne besede:
Madžarska, Porabje, slovenska manjšina, slovenski jezik, stališča do jezikaPovzetek
Prispevek je nastal na podlagi analize kvantitativne raziskave z naslovom Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti ter tudi preteklih raziskav, strokovne literature in terenskih izkušenj. Študija prikazuje stališča porabskih Slovencev (staršev otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce) do slovenskega jezika (in drugih jezikov) in na drugi strani išče odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve prenosa slovenske materinščine na anketirane – starše in posledično na najmlajše. Podatki kažejo, da si stališča in raba jezika v družini ter rezultati pri vprašanju, zakaj se vprašanim staršem zdi znanje slovenskega jezika pomembno za otroka, nasprotujejo. Med odgovori na vprašanje, zakaj se starši z otroki doma ne pogovarjajo porabsko/slovensko, izstopa mnenje, da starši in mladi ne znajo jezika in da ni medgeneracijskega prenosa. Pozitivna stališča staršev do slovenskega jezika so lahko dobra podlaga za revitalizacijo porabščine/slovenskega jezika v Porabju.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Bernjak, E. (2008): Opuščanje manjšinske materinščine in identitete v dvojezičnih skupnostih ob slovensko-madžarski meji. V M. Slavinec (ur.): Zgodovinska identiteta sveta ob Muri: 49—53. Murska Sobota: Pomurska akademsko znanstvena unija.
Bernjak, E. (2012): Etnolingvistična revitalizacija manjšine na Madžarskem. Anali PAZU, 2 (2): 103107.
Domej, T. (2015): Družina, šola, večjezičnost. V M. Kuchling (ur.): Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti: Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška: 5569. Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza.
Győri-Nagy, S. (1987): Kétnyelvűség-dinamika Felsőszölnökön. V L. Arday, R. Joó in G. Tarján (ur.): Magyarok és szlovénok: 543—570. Budapest: Állami Gorkij Könyvtár.
Just, F. (2009): Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc; Društvo Argo.
Kovács, A. (2007): Številčni razvoj Slovencev v Sombotelu, Budimpešti in Mosonmagyaróváru v luči statističnih podatkov in pričevanj intervjuvancev = A Szombathelyi, Budapesti és Mosonmagyaróvári szlovének számának alakulása a statisztikai adatok és a megkérdezettek válaszainak tükrében. Etnologija Slovencev na Madžarskem, 5: 41—73.
Kovács, A. (2016): Demografsko praznjenje obmejnega, narodnostno mešanega območja v Prekmurju v dvajsetem stoletju — primer dvojezičnih naselij v občini Moravske Toplice. V D. Grafenauer in K. Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Madžari zelo slabo govorijo tuje jezike (2017). Porabje, 27 (25): 7.
Mukič, D. (2016): V predšolsko jezikovno vzgojo vključiti tudi starše. Porabje, 26 (10): 3.
Munda Hirnök, K. in Medvešek, M. (2016): Čezmejna mobilnost porabskih Slovencev. Traditiones, 45 (3): 91113.
Munda Hirnök, K. (1992): Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci. Razprave in gradivo, 26/27: 238—248.
Munda Hirnök, K. (2009): Porabski Slovenci in čezmejno kulturno sodelovanje stanje in perspektive. V I. Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi medetnični in medkulturni odnosi: 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj: 307323. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Munda Hirnök, K. in Novak Lukanovič, S. (2016): Slovenščina v Porabju: stopnja vitalnosti. V D. Grafenauer in K. Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi, 192219. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nećak Lük, A. (1998): Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V A. Nećak Lük in B. Jesih (ur.): Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I: izsledki projekta. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nećak Lük, A. (2008): Oris jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v panonskem prostoru na dveh tromejah. V V. Klopčič in A. Vratuša (ur.): Živeti z mejo, Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah: zbornik referatov na znanstvenem posvetu v Murski Soboti, 9.11. novembra 2007 (Narodne manjšine, 6): 5173. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Oglas/Hirdetés (2017). Porabje, 27 (11): 12.
Perger, V. (2009): Vloga porabskega narečja pri ohranjanju narodnostne identitete v Porabju na Madžarskem. V I. Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi medetnični in medkulturni odnosi. 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj: 343356. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Perger, V. (2015): Jezik manjšine – živ jezik v družini in javnosti danes in jutri (Tudi v Porabju?). V M. Kuchling (ur.): Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti: Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška: 8389. Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza.
Perger, V. (2016/2017): Slovenščina v Porabju: narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem in položaj slovenskega jezika v njem. Signal: das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark: 173177.
Perger, V. (2017): Evalvacija strokovnega dela pedagoških asistentov. Porabje, 27 (27): 3.
Piko - Rustia, M., in dr. (2011): Dvo- in večjezičnost v družini: 12 spodbud za sožitje v družini = Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie: 12 Impulse für Sprachenvielfalt der Familie. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva družba.
Portfolio. Dostopno prek: http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=190226 (11. 8. 2017).
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 20142018 (2013). Uradni list RS, št. 62/13.
Rosszul járnak a fevételizők: 2020-tól sokkal nehezebb lesz bekerülni egyetemre.
Dostopno prek:
http://eduline.hu/kozoktatas/2017/9/19/2020_erettsegi_kormanyrendelet_HWQ1F8 (25. 9. 2017).
Sukič, M. (2017): Več jezikov znaš, več veljaš? Porabje, 27 (38): 2.
S kravo Cifro na kmetijo (2017). Porabje, 27, (22): 3. (Zapisali: vzgojiteljici asistentki: Andreja in Romana.)
S kravo Cifro na kmetijo (2017). Porabje, 27 (26): 12. (Zapisala: vzgojiteljica Romana.)
Zupančič, J. (1999): Slovenci v Avstriji = The Slovenes in Austria. Ljubljana: Inštitut za geografijo = Institute of Geography.
Zupančič, J. (2003): Čezmejne dnevne migracije v slovenskem obmejnem prostoru. Razprave in gradivo, 43: 68—111.
Bernjak, E. (2012): Etnolingvistična revitalizacija manjšine na Madžarskem. Anali PAZU, 2 (2): 103107.
Domej, T. (2015): Družina, šola, večjezičnost. V M. Kuchling (ur.): Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti: Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška: 5569. Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza.
Győri-Nagy, S. (1987): Kétnyelvűség-dinamika Felsőszölnökön. V L. Arday, R. Joó in G. Tarján (ur.): Magyarok és szlovénok: 543—570. Budapest: Állami Gorkij Könyvtár.
Just, F. (2009): Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc; Društvo Argo.
Kovács, A. (2007): Številčni razvoj Slovencev v Sombotelu, Budimpešti in Mosonmagyaróváru v luči statističnih podatkov in pričevanj intervjuvancev = A Szombathelyi, Budapesti és Mosonmagyaróvári szlovének számának alakulása a statisztikai adatok és a megkérdezettek válaszainak tükrében. Etnologija Slovencev na Madžarskem, 5: 41—73.
Kovács, A. (2016): Demografsko praznjenje obmejnega, narodnostno mešanega območja v Prekmurju v dvajsetem stoletju — primer dvojezičnih naselij v občini Moravske Toplice. V D. Grafenauer in K. Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Madžari zelo slabo govorijo tuje jezike (2017). Porabje, 27 (25): 7.
Mukič, D. (2016): V predšolsko jezikovno vzgojo vključiti tudi starše. Porabje, 26 (10): 3.
Munda Hirnök, K. in Medvešek, M. (2016): Čezmejna mobilnost porabskih Slovencev. Traditiones, 45 (3): 91113.
Munda Hirnök, K. (1992): Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci. Razprave in gradivo, 26/27: 238—248.
Munda Hirnök, K. (2009): Porabski Slovenci in čezmejno kulturno sodelovanje stanje in perspektive. V I. Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi medetnični in medkulturni odnosi: 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj: 307323. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Munda Hirnök, K. in Novak Lukanovič, S. (2016): Slovenščina v Porabju: stopnja vitalnosti. V D. Grafenauer in K. Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi, 192219. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nećak Lük, A. (1998): Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V A. Nećak Lük in B. Jesih (ur.): Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I: izsledki projekta. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nećak Lük, A. (2008): Oris jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v panonskem prostoru na dveh tromejah. V V. Klopčič in A. Vratuša (ur.): Živeti z mejo, Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah: zbornik referatov na znanstvenem posvetu v Murski Soboti, 9.11. novembra 2007 (Narodne manjšine, 6): 5173. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Oglas/Hirdetés (2017). Porabje, 27 (11): 12.
Perger, V. (2009): Vloga porabskega narečja pri ohranjanju narodnostne identitete v Porabju na Madžarskem. V I. Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi medetnični in medkulturni odnosi. 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj: 343356. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Perger, V. (2015): Jezik manjšine – živ jezik v družini in javnosti danes in jutri (Tudi v Porabju?). V M. Kuchling (ur.): Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti: Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška: 8389. Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza.
Perger, V. (2016/2017): Slovenščina v Porabju: narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem in položaj slovenskega jezika v njem. Signal: das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark: 173177.
Perger, V. (2017): Evalvacija strokovnega dela pedagoških asistentov. Porabje, 27 (27): 3.
Piko - Rustia, M., in dr. (2011): Dvo- in večjezičnost v družini: 12 spodbud za sožitje v družini = Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie: 12 Impulse für Sprachenvielfalt der Familie. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva družba.
Portfolio. Dostopno prek: http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=190226 (11. 8. 2017).
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 20142018 (2013). Uradni list RS, št. 62/13.
Rosszul járnak a fevételizők: 2020-tól sokkal nehezebb lesz bekerülni egyetemre.
Dostopno prek:
http://eduline.hu/kozoktatas/2017/9/19/2020_erettsegi_kormanyrendelet_HWQ1F8 (25. 9. 2017).
Sukič, M. (2017): Več jezikov znaš, več veljaš? Porabje, 27 (38): 2.
S kravo Cifro na kmetijo (2017). Porabje, 27, (22): 3. (Zapisali: vzgojiteljici asistentki: Andreja in Romana.)
S kravo Cifro na kmetijo (2017). Porabje, 27 (26): 12. (Zapisala: vzgojiteljica Romana.)
Zupančič, J. (1999): Slovenci v Avstriji = The Slovenes in Austria. Ljubljana: Inštitut za geografijo = Institute of Geography.
Zupančič, J. (2003): Čezmejne dnevne migracije v slovenskem obmejnem prostoru. Razprave in gradivo, 43: 68—111.
Prenosi
Objavljeno
30.12.2017
Kako citirati
Munda Hirnök, K. (2017). Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika. Slovenščina 2.0: Empirične, Aplikativne in Interdisciplinarne Raziskave, 5(2), 33–63. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2017.2.33-63
Številka
Rubrike
Razprave
Licenca
Avtorske pravice (c) 2018 Katalin Munda Hirnök
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Prispevki v reviji Slovenščina 2.0 so dostopni po licenci Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0).
Tudi pri objavi prispevkov v reviji Slovenščina 2.0 velja licenca Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0). Po tej licenci avtorji obdržijo avtorske pravice, hkrati pa uporabnikom dovolijo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela (tudi za komercialno uporabo in predelavo), če navedejo avtorja ter citirajo delo in ga širijo naprej pod istimi pogoji. Dovoljenje niti s strani avtorja niti s strani izdajatelja revije za vse to torej ni potrebno. Predelavo in nadgradnjo dela sme uporabnik distribuirati, dati v najem ali priobčiti javnosti le pod pogoji te iste licence, novejše različice te licence z istimi elementi, kot jih vsebuje ta licenca, ali z drugo nacionalno licenco Creative Commons, ki vsebuje iste elemente licence kot ta licenca.
Pri reviji Slovenščina 2.0 med avtorji in izdajateljem niso sklenjene nobene dodatne pogodbe ali dogovori, avtorji torej avtorske pravice in pravice nadaljnjega širjenja obdržijo brez omejitev.
Pri reviji Slovenščina 2.0 avtorjem dovoljujemo in jih spodbujamo, da svoje besedilo, ki je bilo objavljeno v reviji Slovenščina 2.0, objavijo še kje drugje na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih, na osebnih spletnih straneh), vendar s pripisom, v katerem je razvidno, da je naša revija besedilo objavila prva.
