Odnos jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev: slovenski vidik
DOI:
https://doi.org/10.4312/slo2.0.2018.1.1-36Ključne besede:
uporabniške raziskave, slovarska raba, odnos do slovarja, splošni enojezični slovarjiPovzetek
Prispevek predstavlja rezultate slovenskega dela mednarodne raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Raziskava je potekala leta 2017 v okviru dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo (ENeL). V Sloveniji je vprašalnik izpolnilo 619 posameznic in posameznikov, med katerimi so tako redni slovarski uporabniki kot tisti, ki slovarje uporabljajo redkeje. Rezultati kažejo, da vprašani do slovarskih podatkov najpogosteje in najraje dostopajo s pomočjo računalnika. Slovar se pogosto uporablja za preverbo ustreznosti jezikovnih izbir (lastnih in tujih), vendar njegova referenčnost ni razumljena kot absolutna, saj se ob informacijskih vrzelih uporabniki privzeto obračajo na številne druge vire. Slovar se tipično dojema kot izčrpen vir informacij o slovenščini, namenjen širši javnosti. Simbolna vloga slovarja (avtoriteta, nacionalni simbol) se v uporabniških odgovorih zrcali redkeje, implicitno pa jo nakazuje nenaklonjenost uporabnikov, da bi knjižni slovar oddali ali zavrgli, četudi uporabljajo le digitalno različico. Med vprašanimi vlada močna podpora javnemu financiranju priprave splošnih enojezičnih slovarjev, temu ustrezno pa se brezplačnost slovarja pojavlja že na drugem mestu prioritetnih značilnosti, takoj za zanesljivostjo vsebine. Med prioritetami se pojavita še enostavnost uporabe slovarja ter sodobnost vsebine. Izsledke raziskave je mogoče uporabiti pri razvoju slovarskih virov in za oblikovanje nadaljnjih korakov slovenskih slovaropisnih uporabniških raziskav.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Prispevki v reviji Slovenščina 2.0 so dostopni po licenci Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0).
Tudi pri objavi prispevkov v reviji Slovenščina 2.0 velja licenca Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0). Po tej licenci avtorji obdržijo avtorske pravice, hkrati pa uporabnikom dovolijo reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela (tudi za komercialno uporabo in predelavo), če navedejo avtorja ter citirajo delo in ga širijo naprej pod istimi pogoji. Dovoljenje niti s strani avtorja niti s strani izdajatelja revije za vse to torej ni potrebno. Predelavo in nadgradnjo dela sme uporabnik distribuirati, dati v najem ali priobčiti javnosti le pod pogoji te iste licence, novejše različice te licence z istimi elementi, kot jih vsebuje ta licenca, ali z drugo nacionalno licenco Creative Commons, ki vsebuje iste elemente licence kot ta licenca.
Pri reviji Slovenščina 2.0 med avtorji in izdajateljem niso sklenjene nobene dodatne pogodbe ali dogovori, avtorji torej avtorske pravice in pravice nadaljnjega širjenja obdržijo brez omejitev.
Pri reviji Slovenščina 2.0 avtorjem dovoljujemo in jih spodbujamo, da svoje besedilo, ki je bilo objavljeno v reviji Slovenščina 2.0, objavijo še kje drugje na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih, na osebnih spletnih straneh), vendar s pripisom, v katerem je razvidno, da je naša revija besedilo objavila prva.
